Slovenija

Po napovedih ministrstva za javno upravo bodo pogajanja s sindikati temeljila na finančnih zmožnostih

M.J.
31. 8. 2015, 18.54
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Če bodo obveljali objavljeni podatki o triodstotni gospodarski rasti za lani, bo leta 2016 prenehalo veljati več omejitev pri zaposlovanju v javnem sektorju. Pogajanja o plačah, ki niso pogojene z gospodarsko rastjo, pa bodo temeljila na zmožnostih financiranja delovanja javnega sektorja, so za STA navedli na ministrstvu za javno upravo.

Thinkstock

Zakon za uravnoteženje javnih financ namreč določa, da več ukrepov velja do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Če bo torej tudi uradno objavljena gospodarska rast za leto 2014 presegla ta odstotek - sklep o tovrstni ugotovitvi po navedbah ministrstva za javno upravo vlada objavi v Uradnem listu RS do 30. septembra -, s 1. januarjem 2016 med drugim ne bodo več veljale različne omejitve pri zaposlovanju v javnem sektorju.

Med njimi so omejitev zaposlovanja, omejitev sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, omejitev študentskega dela, omejitev sklepanja pogodb o izobraževanju ter prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Prav tako naj bi prenehala omejitev števila dni letnega dopusta na največ 35 dni iz naslova delovne dobe, zahtevnosti dela, starosti javnega uslužbenca, socialnih in zdravstvenih razmer ter drugih kriterijev in omejitev na največ 15 dodatnih dni letnega dopusta za posebne pogoje dela.

Gospodarska rast nad 2,5 odstotka pa, kot so pojasnili na ministrstvu, ne vpliva na začasne ukrepe na področju plač v javnem sektorju, določene v zakonu za uravnoteženje javnih financ, saj so bili ti v zakonu urejeni le za leto 2013, nato pa so bili za vsako leto ponovno določeni.

Gre za ukrepe, kot so neizplačevanje redne delovne uspešnosti, omejeno izplačevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, nenapredovanje v višji plačni razred in naziv, neuskladitev osnovnih plač, zamik izplačil iz naslova napredovanj v višji naziv v letu 2011 in 2012 in iz naslova napredovanj v višji plačni razred v letu 2012. Ti ukrepi so bili za leto 2014 in 2015 v zakonodaji ponovno določeni, ukrep linearnega znižanja osnovnih plač za osem odstotkov na podlagi zakona za uravnoteženje javnih financ pa je, kot so spomnili na ministrstvu, trajen ukrep.

Ob podaljšanju omenjenih ukrepov sta bila hkrati za leto 2014 uveljavljena tudi dodaten začasni ukrep, in sicer linearno znižanje osnovnih plač za 0,5 odstotka in hkratno progresivno zmanjšanje razpona med plačnimi razredi. Prav tako pa je bila določena pravica do izplačila plače iz naslova napredovanj v višji naziv v letu 2011 in 2012 in iz naslova napredovanj v višji plačni razred v letu 2012 s 1. aprilom 2014.

Za letos so bili začasni ukrepi na področju plač določeni z zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015. Med temi so podaljšana uporaba dodatno znižane plačne lestvice, neuskladitev osnovnih plač, neizplačevanje redne delovne uspešnosti, omejeno izplačevanje delovne uspešnosti z naslova povečanega obsega dela, zmanjšanje višine sredstev za izplačilo delovne uspešnosti z naslova povečanega obsega dela in zamik izplačil z naslova napredovanj v plačni razred in naziv v letu 2015 na 1. december letos.

Kako bo s plačami v prihodnjem letu, še ni znano. Pogajanja med sindikati in ministrstvom se nadaljujejo prihodnji teden, v zvezi z njimi na ministrstvu sporočajo, da bodo ta "temeljila na finančnih zmožnostih financiranja delovanja javnega sektorja v letu 2016, upoštevaje tudi fiskalno pravilo".