Vendar v nasprotju s preteklimi leti, ko je bilo v tem času na belokranjskih poljih videti veliko štorkelj, ki so iskale hrano in se počasi pripravljale na polet v južne kraje, jih letos skoraj ni opaziti. Razlog je v tem, da so gnezda ostala skoraj prazna. Res je, da so se spomladi vanje naselili pari, a mladičev, ki bi morali biti zdaj že odrasli, ni.
Lani poginili trije, letos štirje
Da je s štorkljicami nekaj narobe, je prvi opozoril upokojeni dragatuški gostilničar Rajko Štefanič. Na električnem drogu pred njegovo hišo sredi vasi je gnezdo štorkelj že približno desetletje in vedno so v njem odrasli tudi mladiči. Lani, ko so bili trije, pa so domačini opazili, da so izginili. »Nikjer jih nismo našli in sumili smo celo, da jih je ugonobila podlasica. Ali pa so poginili in jih je odnesel kragulj. Na steber smo pritrdili celo pločevino, ki živalim preprečuje dostop do gnezda,« pripoveduje Rajko.
Sredi letošnjega maja so Štefaničevi na hišo namestili kamero, v gostilni pa so na velikem platnu gledali, kaj se dogaja v gnezdu, v katerem so bili kar štirje mladiči, kar je bil dragatuški rekord. Toda osmi dan so ugotovili, da je v gnezdu nekaj narobe. »Mladiči, stari tri tedne, so se stiskali drug k drugemu, in ker je bilo hladno, smo mislili, da jih zebe. Potem pa smo ugotovili, da so poginili. Poskrbeli smo, da so veterinar, gasilci in policisti poginule ptiče strokovno odvzeli in jih poslali na veterinarsko fakulteto, kjer so naredili bakteriološko, patohistološko in virološko preiskavo,« pove Štefanič, ki je tudi predsednik Društva za varstvo okolja Dragatuš.
Zastrupitev?
Iz poročila je razvidno, da so pri vseh štirih mladičih ugotovili obstipacijo želodca z rastlinskimi vlakni, med katerimi so bila pomešana drobna zrnca »peska«, kar ni običajna hrana štorkelj, ki se prehranjujejo z malimi sesalci, dvoživkami, insekti in podobnim.
Društvo zbira donacije za drage preiskave
V teh dneh naj bi bile zaključene drage toksikološke preiskave, zato zbirajo prostovoljne prispevke in prosijo vse, ki jim ni vseeno, kaj je vzrok pogina štorkelj, da jim pomagajo. Prispevke lahko nakažete na društvo Proteus, TRR pri Delavski hranilnici, d. d., Ljubljana, PE Novo mesto, št: SI56 6100 0001 0224 535.
Štorkljice so poginile zaradi odpovedi srca, vse štiri pa so imele tudi vnetje ledvic. Pri dveh so ugotovili še vnetje petnih in kolčnih sklepov, pri eni vnetje jeter, pri eni septično vnetje vranice in pri eni septično pljučnico s pljučnimi paraziti.
Kot je še zapisano v mnenju po preiskavi na veterinarski fakulteti, obstipacija želodca oziroma golše pri pticah običajno nastane zaradi uživanja prevelikih količin vlaknate hrane, na primer trave, ali drugih vlaknatih snovi (perje, vrvice) v kratkem časovnem obdobju. Lahko pa je tudi posledica temperature v okolju, okužbe z nekaterimi mikroorganizmi ali celo zastrupitve. V teh primerih se hrana ne prebavi normalno in ostaja v želodcu, kjer začne razpadati. Razmnožijo se neprimerne bakterije, pri tem pa nastanejo toksični produkti, ki poškodujejo vitalne organe. Če ptic ne zdravijo ustrezno, poginejo v dveh do treh dneh.
Preživeli le trije
Vendar štorkljice niso poginile le v dragatuškem gnezdu. »Ko smo izvedeli, da so v Beli krajini v 16 gnezdih preživeli le trije mladiči v dveh gnezdih, smo postali tako v Društvu za varstvo okolja Dragatuš kot v Proteusu-Okoljskem gibanju Bela krajina zaskrbljeni in zrevoltirani hkrati, še zlasti ker je bila med vzroki pogina poleg nizkih temperatur in okužbe z mikroorganizmi navedena tudi možnost zastrupitve. Prav slednjo pa smo želeli zanesljivo izključiti. In ker ni bilo nobenih odzivov, smo iz obeh društev na več naslovov naslovili apel za ukrepanje. Predvsem pa smo pričakovali toksikološke preiskave, ki bi potrdile ali izključile zastrupitev mladičev. Po zadnjih informacijah jih bodo opravili v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru,« je povedal predsednik Proteusa Niko Šuštarič.
Ne glede na to, kakšni bodo rezultati preiskav, pa se postavlja vprašanje, ali bi do njih sploh prišlo, če se ne bi zganila prav naša sogovornika.
