Novice Svet24

Zelena lepotica postane rjava zaradi alg Zelena lepotica, kot tudi pravijo Krki, v poletnih mesecih v spodnjem toku postane rjava. Vzrok je cvetenje kremenastih alg, ki je sicer povsem naraven in neškodljiv pojav, do katerega prihaja tam, kjer ima reka počasnejši tok. Tega bi bilo z obnovo jezov in zapornic moč regulirati in s tem precej omejiti cvetenje.

Redne nadzore kopalnih voda v Sloveniji od sredine junija pa do konca avgusta izvaja nacionalna agencija za okolje (Arso). Na območju Dolenjske in Bele krajine vzorči vodo na desetih velikih kopališčih ob Kolpi ter na dveh ob Krki (Žužemberk in Straža).

Kot je povedal Dušan Harlander, vodja novomeškega oddelka za okolje in zdravje pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, so vse letošnje meritve na teh 12 mestih pokazale, da je voda primerna za kopanje. Enkrat je bil vzorec, ki so ga odvzeli v Krki pri Straži, bakteriološko sicer oporečen, a je kontrolni vzorec, ki so ga odvzeli malo pozneje, pokazal, da je šlo za enkratno onesnaženje.

ŠE OBČINSKI MONITORING

Poleg rednih monitoringov Arsa pa so dolenjske in belokranjske občine tudi letos naročile enkratno analizo vzorcev vode na kopališčih, ki niso zajeta v državni nadzor, a se ljudje tam kljub temu kopajo. Tudi ti podatki so spodbudni. Krka je denimo primerna za kopanje ne le v zgornjem, ampak tudi v celotnem spodnjem toku.

To dokazujejo meritve vode v Soteski nad jezom, v Straži na jezu, na Brodu in Loki v Novem mestu, v Mačkovcu pod Termotehniko, v kampu na Otočcu, na Dobravi pod mostom, v Kostanjevici, Karlčah, Podbočju, Krški vasi, Velikih Malencah in na kopališču Grič pred izlivom Krke v reko Savo pri Brežicah.

Tako kot na kopališčih, ki so zajeta v državni monitoring (Prelesje, Sodevci, Radenci, Damelj, Vinica, Adlešiči, Pobrežje, Griblje, Podzemelj in Primostek), je za kopanje primerna tudi Kolpa v Križevski vasi in Želebeju, enako velja za reko Lahinjo pri Fabjanovi Pristavi.

SLABA VODA LE NA MIRNI

Dolenjski list

Edino kopališče, kjer voda zaradi močno preseženih mikrobioloških parametrov ni primerna za kopanje, je na Mirni. Ali gre za trajno ali enkratno onesnaženje reke Mirne, bo pokazal kontrolni vzorec, če se bo občina seveda odločilo za njegovo izdelavo.

Analize vzorcev občinskega monitoringa so sicer opravili na enak način kot pri državnem nadzoru. Vzorce so odvzeli med 7. in 10. julijem, v razmeroma vročih temperaturah za ta letni čas, kar se je poznalo tudi v temperaturi vode, ki je na nekaterih mestih celo za deset stopinj Celzija višja od lanskih oz. za štiri stopinje višja od predlanskih.

CVETENJE KRKE NEŠKODLJIVO

Kot pravi Harlander, je bila voda na vseh odjemnih mestih brez oz. za reko značilnega vonja, bistra in prosojna do dna, z izjemo Krke, ki je zaradi običajnega cvetenja kremenastih alg od Mačkovca navzdol postajala vse bolj rjava. »To je na Krki naraven pojav in nima vpliva na zdravje ljudi, ni pa lepo na pogled,« pravi Harlander in dodaja, da bi bilo s primerno regulacijo Krke, se pravi obnovo jezov in zapornic, pretok reke možno regulirati do te mere, da bi ta pojav, če ne že v celoti preprečili pa vsaj precej omilili.

Jez pri Mačkovcu je bil sicer pred leti najslabše odvzemno mesto na Krki, a odkar so zgradili novo centralno čistilno napravo v Ločni, je Krka tudi na tem delu čista. »Včasih so na površju plavale pene in nesnaga, zdaj ni več tega,« pravi Harlander.

PREVIDNO PRI KOPANJU

Priporočila za kopalce kljub temu veljajo: voda je primerna za kopanje, ni pa pitna, zato je ne smemo požirati, kar je pomembno predvsem za otroke. Prav tako po kopanju ne glede na to, kje smo, vedno priporočajo tuširanje z zdravstveno ustrezno vodovodno vodo. Še vedno je treba paziti na nevarnost ureznin, čeprav je stekla in pločevine v rekah manj kot pred leti, paziti moramo, da se ne kopamo med 11. in 17. uro, ko je sonce najmočnejše, ter pri skakanju v vodo, kar je lahko zelo nevarno, če ne vemo točno, kam skačemo.