Na Arsu za ta teden napovedujejo, da bo toplotna obremenitev velika in se bo zaradi nadaljevanja vročinskega vala še stopnjevala. Po vrhuncu vročinskega vala bodo predvidoma pogostejše nevihte, ki pa bodo prinesle le kratkotrajne krajevne osvežitve. Na agenciji za okolje opozarjajo tudi na visoke koncentracije ozona, ki jih lahko pričakujemo danes in v prihodnjih dneh. Zlasti na Primorskem lahko presežejo opozorilne vrednosti. V vročih, jasnih in sončnih dnevih, ko so povišane tudi koncentracije ozona, je priporočljivo prostore zračiti v jutranjih urah in delu dopoldneva. Popoldne pa naj se ljudje zadržujejo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje, priporočajo na Arsu. Koncentracije ozona so v dnevu najvišje med 12. in 17. uro, na Primorskem pa med 12. in 19. uro. Mnogi si v teh vročih dneh pomagajo s klimatsko napravo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem opozarjajo na pozornosti pri pravilni izbiri naprave, njeni namestitvi in vzdrževanju. Ne sme se pretiravati s hlajenjem prostorov. Tako naj razlika v temperaturi med zunanjostjo in prostorom ne presega od pet do osem stopinj Celzija. Če je treba prostor še bolj ohladiti, pred odhodom zmanjšajmo hlajenje, da se izognemo šoku za telo ob prehodu v toplejše okolje, svetujejo na NIJZ. Na primer ko se približujemo cilju potovanja, deset minut prej zmanjšamo hlajenje. Relativna vlažnost naj bi bila med 40 in 60 odstotkov. Klimatska naprava naj ne piha v ljudi, najbolje je, da ne občutijo neprijetnega gibanja zraka. Nekatere klimatske naprave zrak tudi čistijo in uravnavajo vlažnost zraka, kar prispeva k manjši obremenitvi in lažjemu uravnavanju toplote telesa. Lahko pa klimatske naprave tudi škodujejo. V napačno ali premalo vzdrževanih napravah se lahko naselijo mikroorganizmi, posledice so okužbe, alergijska obolenja, če je zajem zraka na napačnem mestu, v prostor vnašamo škodljive snovi. Napačno izbrane, slabo vzdrževane, napačno uporabljane klimatske naprave so škodljive za vse, posebej škodljive bi bile lahko npr. za pljučne bolnike in bolnike z alergijami, opozarjajo na NIJZ.
Letošnji julij bo rekorden
Arso je na svoji spletni strani objavil tudi statistične podatke glede poletnih temperatur. Letošnji julij bo, kot vse kaže, rekorden tako po številu vročih dni, to so dnevi z najvišjo temperaturo nad 30 stopinj, kot po povprečni mesečni temperaturi zraka. Doslej smo po Sloveniji večino tovrstnih rekordov zabeležili julija 2006, ko se je npr. v Ljubljani živo srebro v 18 dneh dvignilo nad 30 stopinj, povprečna mesečna temperatura zraka pa je bila 23,6 stopinje. Na Arsu kot zanimivost navajajo, da se tisto leto avgusta temperatura potem ni več dvignila nad 30 stopinj. V prvih 19 dneh letošnjega julija so v Ljubljani našteli že 16 vročih dni, predvidoma jih bo sledilo še najmanj šest. Podobne so razmere tudi drugod po državi. Rekordno število julijskih vročih dni bomo tako zabeležili v večjem delu države. Le za Primorsko, kjer so tovrstni rekordi že sedaj precej visoki, bo treba za potrditev novega rekorda počakati do konca meseca. V zadnjih letih narašča tudi število dni, ko najvišja dnevna temperatura zraka preseže 35 stopinj. V najbolj vročih poletjih doslej je bilo takih zelo vročih dni v Ljubljani največ 11. Poletje 2003 jih je prineslo osem, poletje 2012 pa sedem. Letos julija je bilo v Ljubljani doslej pet takih dni, pričakovati je vsaj še tri. Do sedaj je najdaljši in najbolj vroč vročinski val trajal od 26. julija do 9. avgusta 2013. Takrat se je v Ljubljani 11-krat v obdobju 14 dni temperatura dvignila nad 35 stopinj, 8. avgusta 2013 pa so padli tudi številni absolutni temperaturni rekordi po Sloveniji, navajajo na Arsu.
V trenutnem vročinskem valu so po njihovih ocenah absolutni temperaturni rekordi malo verjetni, doslej je bilo najbolj vroče v Črnomlju, kjer so 19. julija izmerili 37,3 stopinje.
