Da med finančnim ministrom Dušanom Mramorjem in predsednikom vlade Mirom Cerarjem nekaj ni v najlepšem redu, je mogoče opaziti že dlje časa. Komunikacija med njima, kot kaže, ne poteka tako, kot bi morala, poleg tega pa je vajeti vodenja in sprememb v državi prevzel kar Mramor. Na vladi potekajo boji.
sta
Kdo ima v vladi zadnjo besedo, čivkajo že vrabci na drevesu. V zadnjih tednih postaja vse bolj očitno, da je Mramor tisti, ki sprejema najpomembnejše odločitve, s katerimi pa predsednik vlade Miro Cerar sploh ni seznanjen. Kar je, kot ocenjujejo poznavalci razmer, še kako skrb vzbujajoče.
sta
Ukinitev najvišjega dohodninskega razreda
Da med Cerarjem in Mramorjem ne vlada ravno simbioza, ki bi jo sicer pričakovali, pričajo izjave o napovedani ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda. Sredi junija je finančno ministrstvo sporočilo, da ne namerava več podaljšati sredi leta 2012 sprejetega najvišjega davčnega razreda pri dohodnini, ki je bil kot začasen ukrep predviden le za dve leti, nato pa podaljšan do konca leta 2015.
»Z veljavno novelo ZUJF je bila le še za leto 2015 podaljšana obremenitev aktivnih dohodkov fizičnih oseb s stopnjo 50 odstotkov za dohodke nad pet povprečnih plač. Prvotno je bila veljavnost četrtega dohodninskega razreda določena le za leti 2013 in 2014, vendar bo ukrep veljal le še za leto 2015, medtem ko za leto 2016 ne bo podaljšan. Izpad prihodkov proračuna na ta račun bo znašal okoli 16 milijonov evrov,« je takrat dejal finančni minister Mramor in poskrbel za val ogorčenja in očitkov, češ da namesto da bi davčno razbremenil srednji sloj prebivalstva, izpolnjuje zahteve najbogatejših članov naše družbe.
S temi informacijami pa predsednik vlade Miro Cerar sploh ni bil seznanjen. V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Združene levice Luke Mesca o napovedani ukinitvi četrtega dohodninskega razreda je Cerar pojasnil, da uradnega predloga o tem ukrepu še ni. »Sporočilo o ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda je povsem, oprostite, nesmiselno. O tej informaciji, ki je lahko prišla z ravni stroke, niti ministrstvo ni zavzelo stališča, vlada pa o tem sploh še ni bila obveščena, kaj šele koalicija. Torej gre za dvigovanje prahu z namenom, da bi povzročali paniko, razpravo, kar je povsem nepotrebno … Uradnega predloga o tem še ni; če na finančnem ministrstvu predlagajo ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, to še zdaleč ne pomeni, da bo odločitev sprejeta,« je v hramu demokracije poudaril predsednik vlade. S tem je le še podžgal govorice, da ga minister za finance ne obvešča o delovanju svojega ministrstva.
Kaj bo z davkom na nepremičnine?
Drugi kamen spotike oziroma »šum v komunikaciji« med Cerarjem in Mramorjem se nanaša na usodo davka na nepremičnine. Finančni minister je namreč pred dnevi šokiral javnost z besedami, da obstaja verjetnost, »da nepremičninski davek v okviru tega mandata sploh ne bo uveden«. Sodeč po preteklih izjavah predstavnikov vlade se je oblikovalo prepričanje, da bodo davek uvedli v drugi polovici mandata, to je leta 2017. »Presojamo, ali obstaja možnost, da bi imeli nared vso podatkovno osnovo, da ne bi bilo težav, ki smo jim bili priča pri prvem poskusu uvedbe davka na nepremičnine,« je v izjavi za Dnevnik dejal Mramor in pripomnil, da če davek ne bo uveden, bo ostalo v veljavi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, spremenili pa naj bi ga tako, da bi bilo njegovo »pobiranje bolj urejeno oziroma zakonito«.
Miro Cerar se je ob tej Mramorjevi izjavi znova znašel v škripcih. Pred nekaj dnevi je poudaril, da »minister ni rekel, da davek ne bo uveden. Zakaj? Zato, ker smo ugotovili ali pa se ugotavlja – sam s tem še nisem seznanjen –, da so evidence o nepremičninah izredno pomanjkljive in vprašljive. In dokler ne preverimo, kako je s temi evidencami, je jasno, da ne bomo uvajali davka, ker bi lahko povzročili hude krivice sistemu.«
Cerar in Mramor se ne pogovarjata
Da med Cerarjem in Mramorjem vlada kratek stik, kar se tiče komunikacije, smo izvedeli tudi od naših zanesljivih virov na vladi. Minister in predsednik vlade naj namreč skupaj ne bi zdržala niti minute, kaj šele da bi si izrekla besedo ali dve. Kot pravijo naši viri, menda med njima poteka prava vojna zaradi številnih nestrinjanj, kar vsekakor ni dobra popotnica za reševanje težav v državi.
sta
