V Umarju so se v najnovejši publikaciji Ekonomski izzivi posvetili vprašanju javnofinančnih gibanj in fiskalne politike. Ključna naloga slednje je po navedbah urada takšna konsolidacija javnih financ, ki bo odpravila nakopičena strukturna neravnotežja.
Za dosego vzdržnih javnih financ bo tako po oceni Umarja nujno soočenje s posledicami starajočega se prebivalstva in nakopičenim javnim dolgom. Letošnja dopolnitev programa stabilnosti po navedbah urada sicer vsebuje nastavke srednjeročne konsolidacije, vendar na izzive javnofinančne politike ne odgovarja v zadostni meri.
Kljub dejstvu, da je slovensko prebivalstvo eno izmed najhitreje starajočih se v EU, se sistemi socialne zaščite po Umarjevih opozorilih niso prilagodili spremenjenim razmeram. To na eni strani povzroča težave pri zagotavljanju socialne varnosti prebivalstva, na drugi pa povečuje pritiske na javne finance.
Kljub pokojninski reformi iz 2013 se povečuje transfer iz proračuna, namenjen pokrivanju vrzeli v pokojninski blagajni. Lani je dosegel že 1,6 milijarde evrov. To kaže na nujnost sprejetja korenitejše reforme za vzdržno financiranje pokojninskega sistema, so prepričani v Umarju.
Drugo ključno področje je vprašanje javnega dolga, zaradi katerega stroški obresti na letni ravni dosegajo okoli milijardo evrov in tako močno bremenijo proračun. Povečanje javnega dolga na skoraj 31 milijard evrov ob koncu prvega letošnjega četrtletja, ki odraža visoke javnofinančne primanjkljaje zadnjih let in obsežne dokapitalizacije bank in podjetij v zadnjem obdobju, pa je po navedbah tudi odraz neučinkovitosti vodenja podjetij v državni lasti.
Sprememba načina njihovega upravljanja ali privatizacija bi zato po prepričanju urada izboljšali učinkovitost teh podjetij in zmanjšali verjetnost nadaljnjih dokapitalizacij z javnimi sredstvi.
Pri ostalih skupinah izdatkov pa bi selektivnejši pristop k njihovemu zniževanju namesto linearnega zniževanja po mnenju Umarja zagotovil bolj vzdržen javnofinančni položaj. Eden izmed dejavnikov, ki otežujejo proces konsolidacije, je namreč tudi način priprave proračuna.
V razmerah, ko sta razmišljanje ob pripravi proračuna in njegova sestava osredotočeni predvsem na posamezne skupine izdatkov proračunskih uporabnikov, kot so plače javnih uslužbencev, materialni stroški in druge, je namreč po oceni Umarja otežena izpeljava racionalizacije na podlagi posameznih nalog, ki jih posamezni uporabniki izvajajo.
Preusmeritev pozornosti na posamezne projekte bi zagotovila preglednejši pristop k sestavi proračuna in način upravljanja s proračunskimi sredstvi, pravijo na uradu. Takšen pristop bi omogočal tudi racionalizacijo izdatkov na podlagi vnaprej določenih prednostnih nalog oziroma izvajanje politik, ki v čim manjši meri dušijo gospodarsko okrevanje in obenem spodbujajo dolgoročni potencial gospodarstva.
V Umarju ravno danes v navezi s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organizirajo mednarodno konferenco Izzivi vzpostavitve nadzora nad fiskalnimi politikami, na kateri bodo udeleženci razpravljali o učinkoviti ureditvi tega področja za Slovenijo.
Velika večina članic EU je s pomočjo neodvisnih fiskalnih svetov vzpostavila institucionalni okvir za vodenje bolj vzdržne fiskalne politike. Slovenija medtem še nima formalno vzpostavljenega neodvisnega spremljanja javnofinančne politike, saj še ni sprejet izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu. DZ naj bi ga dokončno sprejel na julijski seji, ki se začenja ta teden, a je potrebna dvotretjinska večina še negotova.
V Umarju ugotavljajo, da izkušnje držav z večletno tradicijo učinkovitega nadzora nad javnimi financami dokazujejo pomen neodvisnosti in primerne kadrovske usposobljenosti fiskalnih svetov. Trenutno predlagana ureditev v izvedbenem zakonu bi lahko po Umarjevi presoji sprožila dvome v neodvisnost fiskalnega sveta, kar bi posledično lahko vodilo v pomanjkanje verodostojnosti.
