Združenje Frank ima 1820 članov. Med njimi najdemo tudi bančne uslužbence, ki so prepričani, da so jih banke prevarale.
Kepa se je začela valiti, ko se je pred časom švicarskemu franku močno dvignila vrednost, posledično pa so se vsem, ki imajo kredite najete v tej valuti, zneski pošteno dvignili, mesečni obroki pa drastično podražili. Slišali smo tudi očitke v smislu, saj ste vedeli, v kaj se spuščate. A vse več dokazov kaže na to, da so bili številni v resnici res zavedeni in so jih prebrisani bančniki preslabo poučili glede kredita. Kot zdaj razlagajo bančni klienti na robu obupa, so jim na banki razlagali, da je kredit v frankih najboljši produkt, da je to stabilna valuta, da je možnost tveganja le od dva do tri odstotke. In to še ni vse. Posamezniki zdaj trdijo, da so banke celo potrdile njihov podpis pod obvestilo o mogočih tveganjih pri najemu takšnega kredita.
To slednje naj bi se zgodilo na dveh bankah, in sicer v banki Raiffeisen in Hypo banki. V prvi so za javnost zapisali, da ostro zavračajo kakršnakoli namigovanja Združenja Frank o ponarejanju podpisov in niti ne morejo komentirati njihovih obtožb, saj z njimi niso konkretno seznanjeni, v drugi pa, da so že v preteklosti pokazali, da sledijo politiki »ničelne tolerance« in da bodo v vsakem primeru, za katerega se bo izkazalo, da gre za kršitev internih pravil ali zakonodaje, ustrezno ukrepali.
Odvzem licenc
Zdaj bodo stekli postopki, v katerih se bo dokazovalo pristnost oziroma spornost prej omenjenih podpisov. Ker gre za kazenski postopek, postopek vodijo organi pregona in sodstvo, ki bo tudi odločalo o kaznih, a bo v primeru, da posamezniki dokažejo spornost podpisov, kljub vsemu na potezi tudi Banka Slovenije, ki lahko predsednikom uprav, če so na položaju, nemudoma odvzame licence za opravljanje tovrstnega dela. Poleg tega so kazni za tovrstno kriminalno dejanje do 500.000 evrov oziroma stokratnik povzročene škode.
Štirideset tožb
Združenje Frank se še naprej bori za vse, ki so zdaj v hudi stiski zaradi povečanih kreditov. Ker skupinska tožba zaradi zakonodaje pri nas ni mogoča, je že vloženih 40 posameznih tožb, prve pa naj bi svoj epilog na sodišču dosegle to jesen. Kot je pojasnil Aleš Majcenovič iz združenja, se borijo za to, da bi zaradi tega, ker so bili zavedeni, bankam vrnili le tolikšen znesek, kakršnega so od banke ob najemu kredita tudi dobili, torej brez obresti. Na vprašanje, ali se jim zdi to pošteno, pa odgovarja, da se ob tem ne morejo ozirati na vse tiste, ki pri najemu kredita niso bili oškodovani tako kot oni.
