Mramor je na bančni konferenci, ki jo organizira Združenje bank Slovenije, spomnil, da so zadnji podatki iz gospodarstva zelo dobri - bruto domači proizvod se je v prvem četrtletju okrepil za tri odstotke, brezposelnost se znižuje, izvoz in proizvodnja pa rasteta. Ti podatki so zagotovo opogumljajoči za finančni sektor, se pa Mramor zaveda, da so tveganja še vedno zelo velika, predvsem v bančnem sektorju.
Razdolževanje gospodarstva po Mramorjevi oceni že daje uspehe, a je osredotočeno na velika podjetja. "Večji problem predstavljajo mala in srednja podjetja," je poudaril in dodal, da so predvsem to tista podjetja, ki povprašujejo po kreditih. Veliko izvoznikov in velikih podjetij se namreč financira v tujini, tudi z izdajami obveznic.
"Banke se morajo začeti osredotočati na mala in srednja podjetja," je dejal Mramor. Pri tistih, ki so še prezadolžena, bo zelo pomembno prestrukturiranje, da ne bi spet narasla slaba posojila, je opozoril Mramor in pojasnil, da z Banko Slovenije razmišljajo o določenih instrumentih, ki bi lahko pomagali pri prestrukturiranju teh podjetij.
Banke se soočajo tudi z nizkimi obrestnimi merami, ki se po ministrovem mnenju ne bodo tako hitro zvišale. Tu so še slaba posojila, ki obremenjuje banke, je spomnil Mramor, ki se strinja, da so razmere za banke zelo zahtevne. V bančnem sektorju sicer pričakuje konsolidacijo, tudi zaradi zavez Evropski komisiji. "Število bank v Sloveniji se bo precej zmanjšalo," je povedal.
Mramor ob tem napoveduje, da bodo morale banke v prihodnje zelo trdo delati, zniževati stroške, se osredotočati na primerjalne prednosti in oddelke razvijati drugače, kot so bile vajene pred krizo. Nujno bo dobro poznavanje gospodarstva, predvsem malih in srednjih podjetij ter njihovih potencialov. "To ne bo lahka naloga, je pa situacija v primerjavi s tisto pred dvema letoma fantastična," je poudaril.
Minister je spomnil tudi na tveganja, ki se kratkoročno pojavljajo na makro ravni. Izpostavil je Grčijo, ki se z mednarodnimi upniki še pogaja o reformah in izplačilu preostanka finančne pomoči. "Če ne bo dobrega dogovora, lahko to precej zamaje finančne trge," je dejal. Spomnil je tudi na dogajanje v ZDA, ki se pripravljajo na izhod iz programa kvantitativnega sproščanja. "Ta izhod je zelo zahteven in lahko, če ne bo dobro narejen, povzroči vnovičen šok," je opozoril.
Glede razmer doma pa je spomnil, da bomo prihodnje leto prešli na koriščenje sredstev iz novega finančnega okvira EU, zaradi česar je pričakovati padec javnih investicij. Zasebna potrošnja bo morala zato nadomesti padec javne, pri čemer Mramor vidi tveganje, a je hkrati optimističen. "Leto 2016 bo zelo zahtevno leto, a trenutni trendi kažejo, da bi bilo lahko obvladljivo," je dodal.
Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in prvi mož Banke Koper Giancarlo Miranda se je strinjal, da se bodo morale banke v prihodnje osredotočiti na mala in srednja podjetja. Ob tem je v luči iskanja rešitev za financiranje na ravni EU ocenil, da lahko bančni sektor sam poskrbi za potrebe malih in srednjih podjetij, je pa ocenil, da bi bilo verjetno treba intervenirati na področju prevzemanja tveganj, npr. z garancijami. Na tem področju so pripravljeni na razpravo z državo.
Miranda je pojasnil tudi, da se je obseg bruto nebančnih kreditov podjetjem v zadnjem letu zmanjšal, obresti pa se znižujejo, kar bi lahko predstavljalo težavo. "Bančni sektor, ki ne ustvarja stabilnih prihodkov, je podvržen tveganjem, predvsem rasti slabih posojil," je opozoril Miranda, ki opaža tudi znake določenega pomanjkanja povpraševanja po kreditih. Depoziti nebank v zadnjem letu namreč naraščajo. "Bolj gre za pomanjkanje povpraševanja kot kreditov," je dejal.
Ob tem je navedel podatek, da se razlika v obrestnih merah za nova posojila v Sloveniji in območju evra zmanjšuje in da obresti v Sloveniji niso več toliko večje kot pred leti. Meni, da bi lahko slovenske banke zlahka zadostile pogojem in obrestim, ki jih velika podjetja plačujejo za izdane obveznice. Do tega je zato zadržan, podjetjem pa svetuje previdnost.
