Senat je ugotovil, da je 37 odstotkov magistrske naloge Markeževe delo drugega avtorja, pri čemer delo slednjega ni bilo nikjer citirano in je bilo predstavljeno kot avtorsko delo Markeževe.
Senat ugotavlja, da omenjeni prepisani del zajema pet ključnih teoretično/konceptualnih poglavij naloge ter numerično in vsebinsko njen pomemben del. Pri tem senat dodaja, da so bili ustaljeni standardi citiranja na fakulteti znani in jih je predpisoval tudi zakon o avtorskih pravicah.
V sporočilu za javnost na fakulteti poudarjajo, da pravilnik fakultete zahteva, da je zaključno delo v pomembnem delu rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov.
"Ker je Klavdija Markež v 37 odstotkih naloge v petih ključnih teoretično/konceptualnih poglavjih večino dobesedno prepisala od drugega avtorja, ta pomemben del magistrske naloge tako očitno ni del njenega lastnega dala, plod njene lastne ustvarjalnosti in dosežkov," so zapisali.
Po oceni senata so zato izpolnjeni vsi pogoji za odvzem znanstvenega naslova.
Markeževa lahko zoper odločbo sproži upravni spor. V skladu s pravilnikom fakultete se znanstveni naslov "odvzame z učinkom od pravnomočnosti odločbe senata". Kot so za STA pojasnili na fakulteti, bo tako odločba senata pravnomočna, ko bo potekel enomesečni rok, v katerem je mogoče sprožiti upravni spor.
Markeževa je kot ministrica za izobraževanje, znanost in šport svoj odstop ponudila 1. aprila, le nekaj ur potem, ko je tednik Demokracija razkril, da je pomemben del njene magistrske naloge prepisan z ene izmed diplomskih nalog. Premier Cerar je njen odstop še isti dan sprejel. Kmalu zatem se je odrekla tudi mestu poslanke.
