V prvem krogu 10. maja so Poljaki neprijetno presenetili Komorowskega, ki je računal na gladko zmago, a je s 33,8 odstotka glasov pristal na drugem mestu za Dudo, ki ga je podprlo 34,8 odstotka volivcev.
Pred drugim krogom sta zato oba kandidata skušala prepričati volivce, ki so v prvem krogu volitev ostali doma, ter tiste, ki so volili priljubljenega rokerja in političnega novinca Pawla Kukiza. Ta je osvojil 20,8 odstotka glasov in velja za največje presenečenje prvega kroga.
"Prvi krog je pokazal, da je ljudem dovolj vladajoče elite," je ocenil sociolog Maciej Gdula z univerze v Varšavi. Po njegovih besedah to elito uteleša Komorowski, medtem ko Duda in še posebej Kukiz predstavljata spremembe.
Komorowski in Duda sta pred drugim krogom precej zaostrila predvolilno kampanjo. Sedanji predsednik je po ocenah nekaterih medijev prav z medlo predvolilno kampanjo, v kateri je podcenjeval tekmece, zapravil zmago v prvem krogu.
Potem ko se pred prvim krogom ni udeležil televizijskega predvolilnega soočenja, na katero je bil vabljen, je iz nedeljskega soočenja z Dudo po mnenju analitikov izšel kot zmagovalec. "Komorowski - Duda 1 proti 0," je v ponedeljek na naslovnici zapisal dnevnik Gazeta Wyborcza.
Duda je v televizijskem soočenju, tako kot v predvolilni kampanji nasploh, izpostavljal vprašanja blaginje, kot sta znižanje upokojitvene starosti in več socialnih olajšav. Komorowskemu pa je očital, da je izgubil stik z volivci.
Komorowski je po drugi strani poudarjal, da Duda daje obljube, kakršnih si Poljska ne more privoščiti in da je marioneta vodje stranke PiS, nekdanjega premierja Jaroslawa Kaczynskega.
Glede na izsledke javnomnenjske raziskave instituta Millward Brown, objavljene v ponedeljek, bi Komorowskega podprlo 47 odstotkov volivcev, Dudo pa 44. Devet odstotkov jih je bilo neodločenih.
Analitiki poudarjajo, da so predsedniške volitve najpomembnejši preizkus razpoloženja poljskih volivcev pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami.
Predsednik države ima na Poljskem predvsem protokolarno funkcijo, je pa tudi vrhovni poveljnik vojske in ima pravico predlagati zakone ali vložiti veto na zakonodajo v parlamentarnem postopku.
