V Sloveniji nimamo predpisov, ki bi za vse zdravstvene ustanove določali neke protokole varnosti, opozarja Robida. "Sistem je dovolil, da se je ta gospod obnašal, kot se je obnašal," poudarja. Varnost bolnikov je znanost, a se tega ne zavedajo ne zdravniki, še manj pa vodstva zdravstvenih ustanov, pravi Robida. Napake se dogajajo, a če se v sistem vpeljejo neka varovala, jih je po njegovih besedah mogoče preprečiti, tako napake kot tudi naklepna dejanja, za kar je verjetno šlo v primeru Radan.
Ob tem Robida opozarja, da imajo posamezni zdravstveni zavodi celo že desetletje stare varnostne protokole, a jih večinoma ne izvajajo. Poudarja še, da varnost ni stvar posameznika, posameznega oddelka ali bolnišnice, potrebovali bi sistemsko ureditev za celo državo.
Robida ob tem izpostavlja, da so v primeru Radana tudi posamezne medicinske sestre na oddelku vedele, da je kakšen bolnik dobil prevelik odmerek kalija, a niso nič rekle ali pa so rekle preblago, niso vztrajale. "Nimamo sistema, ki bi pravil, da moraš vztrajat do konca, tudi če gre za tvojega nadrejenega, za nekoga, ki je na hierarhični lestvici nad tabo, da zavaruješ bolnika," pravi Robida.
Kot problematične vidi tako odnose med zaposlenimi v zdravstvenih ustanovah kot tudi ureditev odgovornosti v primeru zapletov ali napak. V takem primeru bi po njegovem prepričanju morala odgovarjati ustanova, ne pa posameznik.
"Timsko delo v zdravstvu je izredno pomembno za zdravje bolnika. Sodelovanje, komunikacijo se da standardizirati, v tujini to že deluje in lahko bi se od njih učili. A pri nas ni zanimanja za to," ocenjuje Robida. Po njegovem mnenju bo primer Radan sicer spodbudil razprave, kako to izboljšati, a se boji, da se nič ne bo spremenilo. "V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana bodo te stvari malo uredili, kalija morda ne bo več dobil noben bolnik, a bodo pa še naprej druge napake," ocenjuje Robida. "Dva zdravnika so odstavili z vodilnih delovnih mest, Radana so odpustili in zanje je stvar rešena. Pa ni tako," dodaja Robida.
Opozarja na še eno organizacijsko napako: "Takega zdravila v visokih odmerkih sploh ne bi smeli imeti prosto na oddelkih. To bi morali imeti samo v lekarnah, kjer bi lahko bili pozorni. V bolnišnicah v tujini so tak ukrep uvedli že pred leti."
V UKC Ljubljana so v torek zagotovili, da na nevrološki kliniki še vedno izvajajo korektivne ukrepe in izobraževanja, da bodo na minimum zmanjšali možnost takšnih dogodkov v prihodnje. Poleg vsakodnevnih jutranjih in popoldanskih raportov ob menjavi dežurnih zdravnikov na oddelku za intenzivno nevrološko terapijo po novem potekajo tudi tedenski sestanki, kjer se ne pogovarjajo samo o posameznih bolnikih, ampak tudi o tekočih zadevah, ki se tičejo njihovega dela. Po novem so na oddelku pogostejše tudi mortalitetne konference.
Nekdanji zdravnik na nevrološki kliniki UKC Ljubljana Ivan Radan je osumljen, da je skrajšal življenje sedmim bolnikom. V ponedeljek so mu kriminalisti odvzeli prostost, v torek je nato stopil pred preiskovalno sodnico, ki mu je pozno zvečer odredila 30-dnevni pripor zaradi ponovitvene nevarnosti. Tožilstvo zahteva tudi sodno preiskavo, o čemer pa sodišče še ni odločilo.
Radan naj bi sicer po prihodu v zapor na Povšetovi v Ljubljani skušal storiti samomor in je na zdravljenju v UKC Ljubljana. Uradnih informacij sicer še ni, na Policijski upravi Ljubljana so potrdili, da so bili obveščeni o dogodku, v katerem je bila ena oseba poškodovana. Policisti zbirajo obvestila. O vseh zbranih ugotovitvah pa bo obveščeno pristojno državno tožilstvo, so zapisali.
