Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po analizi gibanja javnega dolga države opozoril na strukturni primanjkljaj, ki povzroča dolg. Pozval je k pokojninski in zdravstveni reformi, racionalizaciji javnega sektorja, prenovi kadrovske politike, reformi lokalne samouprave in premisleku o ravni socialne države.
»Shematični prikaz gibanja javnega dolga, ki smo ga pripravili, smo danes poslali odločevalcem v državi. Na to želimo opozoriti tudi javnost,« je povedal Vesel, ki ocenjuje, da je časa za ukrepanje malo, dolgi premori med odločitvami pa nas stanejo veliko. Visok dolg je posledica primanjkljaja, težava pa je po njegovem strukturni primanjkljaj.
V strukturi porabe proračuna izstopa transfer sredstev v pokojninsko blagajno, ki predstavlja 16 odstotkov odhodkov. Skupaj s socialnimi transferji predstavljata 30 odstotkov vseh odhodkov. Plače javnih uslužbencev dosegajo 11 odstotkov porabe in so primerljive s stroški obresti zaradi zadolževanja, je nanizal. Kot je ponazoril, je dolg države na prebivalca konec leta 2014 dosegel 14.600 evrov, vsak delovno aktivni državljan pa je bil zadolžen zaradi javnega dolga več kot 37.600 evrov.
Sodišče, ki vlado poziva, naj čim prej sprejme fiskalno pravilo, lahko, kot je spomnil Vesel, na to le opozarja ter bdi nad reformami, ki se izvajajo, in meri učinke. Tokrat pa je opozorilo še na eno težavo, ki je povezana z zadolževanjem. Čeprav je dolg občin v splošni primerjavi razmeroma nizek, to ne velja za vse občine. Opozoril pa je še na eno težavo: »Skrbi nas nedovoljeno in prikrito zadolževanje nekaterih občin v zadnjem času, denimo občin Komenda in Litija.«
Nekatere občine zaradi težav na trgu intervenirajo tako, da ustanavljajo gospodarske družbe ali skušajo pridobiti kapitalske deleže v družbah, ki so zašle v težave. »To vodi v prikrito zadolževanje ali zlorabo pravil,« je dejal in dodal, da želijo takšno prakso prekiniti tudi z javnimi opozorili.
