S sprejetem strategije upravljanja kapitalskih naložb smo Slovenci končno pridobili dokument, v katerem je zapisano, katera podjetja v državni lasti so naprodaj in katera ne. Vlada trdi, da so podjetja razvrstili na podlagi jasnih meril. A stroka pravi, je seznam plod političnega barantanja in uveljavljanja zasebnih interesov.
sta
Strategija upravljanja kapitalskih naložb države, ki jo je v četrtek potrdila vlada, podjetja, v katerih ima svoj delež država, na podlagi kriterijev razvršča med strateške, pomembne in portfeljske naložbe. V državnem lastništvu je 91 naložb, od teh jih je strateških 24, pomembnih 21, preostale so portfeljske. V strateških bo država zadržala vsaj 50 odstotkov in eno delnico, v pomembnih 25 odstotkov in eno delnico, portfeljske naložbe pa bo upravljavec, Slovenski državni holding (SDH), lahko prodal.
»V strategiji upravljanja primanjkuje strokovnih argumentov.« Jani Möderndorfer
Za strateška je vlada opredelila tista podjetja, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in razpolagajo z naravnimi monopoli. V to skupino je uvrstila tudi operaterje javnih omrežij, pretežno državno lastništvo pa se ji zdi potrebno tudi v primerih, ko delovanje izključno zasebnih nosilcev gospodarskih aktivnosti lahko povzroča motnje na trgu.
Med te naložbe so tako uvrstili večino energetskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Eles, HSE, Gen energijo, Borzen in SODO. Strateškega pomena je tudi več podjetij s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture: Slovenske železnice, DRI, Dars, Luka Koper in Kontrola zračnega prometa.
STA
Med strateške naložbe je vlada uvrstila še Pošto Slovenije, Kapitalsko družbo (Kad), Modro zavarovalnico, SID banko in Talum, prav tako Zavarovalnico Triglav, ki je med strateške naložbe uvrščena zgolj začasno. Ko bodo državi povrnjene glasovalne pravice, se bo preselila med pomembne naložbe, kar pomeni, da bo država obdržala 25 odstotkov in eno delnico.
Krka, v kateri ima država 26,86-odstotni delež, je po novem le še pomembna naložba. V to skupino sicer sodijo podjetja, ki so nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij v dobaviteljske verige ter internacionalizaciji gospodarstva. Od večjih slovenskih podjetij, v katerih je solastnica, bi država vsaj četrtinski delež ohranila v NLB, Petrolu, Geoplinu, Gorenju, Savi, Siju, Loteriji Slovenije, Nafti Lendava, Perutnini Ptuj in Pozavarovalnici Sava.
Za portfeljske naložbe pa veljajo tiste, ki so tržno zanimive, saj gre za podjetja, ki dobro poslujejo. Poleg tega v to kategorijo spadajo naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. Za privatizacijo so predvidene Abanka, Banka Celje ter Gorenjska banka.
»S strategijo upravljanja državnih naložb s klasifikacijo dobivamo strateški dokument, ki je temeljno orodje za aktivno lastništvo države.« Miro Cerar
Seznam je povzročil veliko razburjenja med koalicijskimi partnerji, saj je zaradi Zavarovalnice Triglav takoj dvignil glas Karl Erjavec, ki je predsedniku vlade Cerarju sporočil, da ne bo sklepal kompromisov. Stroko, ki skoraj v en glas ugotavlja, da so se posamezna podjetja razvrščala bolj na podlagi zasebnih in političnih interesov kot pa na podlagi jasnih kriterijev, poleg Triglava presenečajo še razvrstitve Gorenja in predvsem Term Olimia.
Medtem ko so Terme Čatež opredeljene kot portfeljska naložba, so Terme Olimia pristale na seznamu pomembnih naložb, v katerih bo država ohranila kontrolni delež, Zdravko Počivalšek, sedanji minister za gospodarstvo, pa se bo po koncu politične kariere lahko vrnil na svoje staro delovno mesto. Namige, da naj bi Počivalšek vplival na usodo Term, je Miro Cerar sicer ostro zavrnil.
STA
