"Danes slavimo 70. obletnico posebnega dogodka v slovenski zgodovini, ko je bila tu v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Med takratnim in današnjim časom obstaja več razlik, ena bistvenih je ta, da je bil tisti čas prepojen z vojnim in povojnim trpljenjem, strahom in uničenjem, danes pa Slovenci živimo v miru in smo ob tem bogatejši za 70 let dela, izkušenj ter opominov, ki nam govore o naših preteklih napakah in nas opozarjajo, da moramo sodelovati in presegati medsebojne delitve," je poudaril predsednik vlade.
Cerar je spomnil na še dve prelomni leti, 1918 in 1991, in tedaj oblikovani vladi. "Tri prelomna zgodovinska obdobja, tri vlade - vsaka z drugačnim političnim statusom in pomenom - in, žal, tri vojne."
Vlada, ki je ob koncu vojne nastala v Ajdovščini, je bila po Cerarjevih besedah tista vlada, ki "se je soočila s časom, ko je vojna, tudi bratomorna, kljub formalno sklenjenemu miru še naprej divjala v mislih in srcih mnogih Slovencev".
"V tistem času, pa tudi kasneje, so se na naših tleh zgodili množični poboji, izvensodni in montirani sodni procesi, mučenja, neupravičena omejevanja svobode in druge oblike hujših kršitev človekovih pravic in svoboščin," je spomnil Cerar.
"Ne pozabimo, da si je v tistem izjemno težkem času veliko Slovenk in Slovencev v resnici prizadevalo za pomoč ljudem, za končanje vojne in za dobro naroda. Ni prav, da zaradi podivjane in neuke manjšine, ki je v divjih vojnih in povojnih razmerah povzročila takšno ali drugačno zlo, kar počez obsojamo vse ljudi, ki so se - pogosto celo proti lastni volji - znašli v vojnem in povojnem-totalitarnem metežu," je opomnil.
Cerar je ob tem poudaril, da je sicer prav, da ta temni del naše zgodovine poznamo in ga ustrezno zabeležimo, da se izve in ve resnica. "Narobe pa je, če venomer znova na osebni in ideološki ravni obujamo bolečine in spore, ki jih je tisti čas prizadejal ljudem. Iz tistega časa zato v sedanjost raje prenesimo nauk o tem, da smo kot posamezniki, kot narod in kot država dolžni vedno in povsod spoštovati človekovo dostojanstvo, vrednote demokratične in pravne države ter s tem seveda tudi človekove pravice in svoboščine," je pozval.
"Slovenci smo v zadnjih sto letih prehodili dolgo, a zavidljivo uspešno pot narodnega razvoja. Od Dunaja prek Beograda smo naposled prišli tja, kamor smo si želeli že vse od karantanskih časov: na svoje," je ocenil Cerar. "Upam, da prihajamo v čas, ko bomo kot narod in nacija dozoreli do te mere, da bomo uspeli v pomembni meri preseči naš nespoštljiv odnos do lastne zgodovine, lastne narodne in naravne substance in do države," je dejal.
Po njegovi oceni "po ekonomski, socialni in širši krizi, ki smo si jo v zadnjih letih v največji meri prizadejali sami, počasi spoznavamo, da moramo postati dober gospodar na svoji zemlji, ter da moramo brzdati lasten pohlep in druge negativne strasti... Nenazadnje postopno ugotavljamo, da je treba mnoge rane iz preteklosti zapreti in se ozreti naprej, v prihodnost".
Bo mnenju predsednika vlade je to priložnost za vse nas. "Kot predsednik vlade bom storil vse, kar znam in zmorem, da nam to uspe," je napovedal.
Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Ta je spomnil, da se je Ajdovščina po vojni razvila v močno industrijsko središče, s podjetji in blagovnimi znamkami mednarodnega formata. "V novi svobodi, neobrzdani svobodi kapitala, pa so skoraj vse te industrije popadale kot domine. Zdaj smo spet na začetku. Želimo si, da se kot tedaj sprosti ves ta krč in se sprosti ustvarjalnost," je dejal ajdovski župan.
"Priložnosti, ki se nam kažejo, ne nameravamo izpustiti. Vsaj v Občini Ajdovščina ne nameravamo dopustiti, da ne bi bili več gospodar na svoji zemlji. Kar je našega, slovenskega, naj ostane naše," je dejal Beočanin.
Današnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki politike in družbe. Poleg predsednika republike Boruta Pahorja sta se je udeležili tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ter ministrica za kulturo Juljana Bizjak Mlakar.
Neposredni rezultat narodnoosvobodilnega gibanja Slovencev v drugi svetovni vojni je bila dosežena državnost Slovenije v okviru federativne Jugoslavije. Vzpostavljanje državnosti se je začelo z ustanovitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora septembra 1941, Narodna vlada Slovenije pa je zaživela 5. maja 1945 v Ajdovščini.
T. i. ajdovska vlada velja za prvo slovensko vlado po drugi svetovni vojni, predsedoval pa ji je Boris Kidrič. Izbira Ajdovščine za kraj ustanovitve Narodne vlade Slovenije je imela namen pokazati zaveznikom, da je Slovenska Primorska del Slovenije in ne Italije. Nova oblast je jasno izrazila zahtevo po priključitvi tega ozemlja k federativni Jugoslaviji.
