Flash mob, prvi je nastal pred dvanajstimi leti, je v resnici dogodek, ko se skupina ljudi zbere na javnem kraju in izvede nenavadno ali popolnoma nesmiselno akcijo, potem pa hitro izginejo s prizorišča. V Sloveniji smo flash mob kar dobro posvojili, še vedno pa nismo našli ustreznega izraza – večinoma govorimo o plesni akciji. Očitno radi plešemo.
Hrvati pojejo, mi plešemo
Od prejšnjega tedna pa vemo, da to počno tudi naši redovniki in redovnice. Na Prešernovem trgu je simpatično koreografijo na skladbo Spremenil srca je v izvedbi Stična banda zaplesalo 30 redovnic in redovnikov z vseh koncev Slovenije. Vsi niso bili v redovni opravi, saj salezijanci na primer sploh nimajo posebne redovne obleke, nekateri plesalci pa so bili tudi redovni kandidati.
Zakaj so se sploh odločili zaplesati, smo povprašali brata frančiškana Janeza Papo iz Novega mesta, ki je skupaj z bratom kapucinom Jožetom Smukavcem in šolsko sestro De Notre Dame Ireno Jurgec zakuhal tole idejo. »Papež je letošnje leto razglasil za leto posvečenega življenja (to je drugo ime za redovno življenje) – kot vzpodbudo za redovnike, da bi poglobili svojo pripadnost tovrstnemu življenju. Ko smo se januarja zbrali na sestanku predstavniki vseh redovnih ustanov v Sloveniji in razmišljali, kako bi z nekim posebnim dogodkom obeležili to leto, je čisto spontano prišlo do ideje, kaj če pripravimo redovniški flash mob. Hrvaški redovniki in redovnice so namreč pred nami posneli pesem in videospot – torej smo morali stuhtati nekaj drugačnega,« je povedal Papa.
Treba je povedati, da so hrvaški redovniki in redovnice posneli odličen videospot, vendar je tudi treba priznati, da so jih tokrat Slovenci posekali – v nabritosti in drznosti. Da, saj vemo, da bodo naši fantje in dekleta v dolgih oblačilih rekli, da to ni tekmovanje, ampak malce navijaštva in ponosa nam pa lahko privoščijo.
Zategnjeni Slovenci
Jah, Slovenci smo malce zategnjen narod in tudi v cerkvi nismo prav sproščeni, med našimi mašami se pač ne pleše, ne ploska in maha z rokami – čeprav mladi rod z mladinskimi mašami že dolgo sili v živahnejšo smer. Zato so bili plešoče nune in menihi sredi mestnega trga prava atrakcija.
Nova generacija redovnikov prinaša nov veter in tudi nekateri starejši jim pridno sledijo.
Na posnetku te plesne akcije je opaziti sivolaso nuno, starejšo gospo, ki se je poskočno pridružila plešočim sestram in bratom. »To je bila sestra salezijanka, ki je prav po definiciji flash moba spontano vstopila v plesni krog. Ni je bilo na vaji, plesa se je naučila po posnetku, ki smo ga poslali naokoli.
Namreč, za flash mob smo medse povabili koreografinjo Martino Grmek, ta je za nas pripravila koreografijo ter nas na dveh vajah naučila korakov in plesnih gibov, potem pa smo posneli še delovni posnetek in ga poslali naokoli. Na sam dan izvedbe flash moba smo se dobili v dvorani pri frančiškanih, še enkrat povadili koreografijo ter se opoldne odpravili na trg.«
Seveda ob ideji plesnega flash moba niso vsi redovniki skočili v zrak od veselja, mnogi so bili precej skeptični, negotovi (posebej tisti malce starejši), nekateri celo prestrašeni. »Ko smo opravili s prvo plesno vajo, so nekateri že zadihali z lažjim srcem, saj so si nekateri ob omembi plesne točke predstavljali že skoraj muzikal. Ko so nato videli, da je to nekaj preprostega, jim je padlo breme z ramen. Koreografija pač ni smela biti zapletena, saj je poanta ravno v tem, da se lahko plesnih gibov nauči vsak – tudi mi redovniki, ki nismo šolani plesalci.«
Navdušeni tudi ateisti
Dobro so se izkazali, trije solisti med kitarskim solom v skladbi pa so presenetili – najprej prav Janez Papa, ta je naredil zelo atraktivno kolo z zaletom (v mlajših letih je treniral gimnastiko), neki drug redovnik je hodil po rokah, dominikanec Ivan Arzenšek pa je s svojo elektro-akustično kitaro prav po rockersko soliral.
Ljudje so se na njihovo plesno akcijo zelo dobro odzvali – skoraj vsi so navdušeni in bi si želeli še več podobnih dogodkov. »Čeprav sem zadrgnjen ateist in po navadi kritiziram ali ignoriram vse, kar je povezano z religijo in Cerkvijo, se mi je tole zdelo zelo simpatično,« se je glasil eden izmed spletnih komentarjev.
»Sporočilo našega plesa bi lahko bilo tudi, da redovniki nismo samo zaprti za zidovi, ampak vstopamo tudi med vas. Tudi taki smo lahko redovniki in redovnice – tudi to je del našega življenja. Skušamo živeti sproščeno,« je zaključil Janez Papa in priznal, da nova generacija redovnikov morda res prinaša odprtost in izstopa iz zadržanosti. S plesom so nam sporočili, da se imajo prav fajn, mi pa jih bomo morda kdaj spet videli plesati – če bomo le imeli srečo.
