Pri neprivatizaciji Telekoma Slovenije je znova zmagal »nacionalni interes«, potem ko je včeraj zavezujočo ponudbo za skoraj 73-odstotni delež oddal le en potencialni kupec, in sicer britanski investicijski sklad Cinven. Politika je s prodajo Telekoma Slovenije (TS) pričakovala, da bo obubožano javno malho napolnila z vsaj milijardo evrov. A to ob predpostavki, da bo kupec za delnico TS odštel vsaj 180 evrov, neuradno pa naj bi sklad Cinven za delnico ponudil le med 105 in 115 evri, kar je daleč pod pričakovanji. Ob tem najbolj bode v oči, da ponudbe ni oddal nemški gigant Deutsche Telekom, za kar je več možnih razlag. Ena izmed teh je, da Nemci taktizirajo in upajo na še nižjo ceno, druga pa je, da umazano delo klestenja stroškov in očiščenja podjetja opravlja Cinven, ki bo, kot je v navadi pri investicijskih skladih, v nekaj letih izstopil iz lastništva.
Vrednost delnice Telekoma Slovenije na Ljubljanski borzi: 159 evrov je bila delnica vredna 14. novembra 2014. 147 evrov je bila delnica vredna 13. marca 2014. 128 evrov je bila delnica vredna v ponedeljek. 119 je bila delnica vredna včeraj.
Cerarjevi težki dnevi
Tako se je vlada Mira Cerarja, ki si je obetala milijardni dobiček, znašla pred težko odločitvijo: ali TS prodati pod ceno in tako zadovoljiti Bruselj, kateremu smo se zavezali, da bomo TS privatizirali, ali pa predčasno končati privatizacijo in počakati na boljšo ponudbo. Slovenski državni holding (SDH), ki vodi prodajni postopek TS, bo v naslednjih dneh s predstavniki Cinvena sedel za pogajalsko mizo in poskušal iztržiti višjo ceno za delnico TS. Finančni analitiki so ob tem prepričani, da bo v trenutni situaciji pogajalcev izredno težko iztržiti višjo ceno.
Kdo je kriv za neuspeh?
Potem ko so kot morebitne kupce omenjali najmanj osem družb in je zavezujočo ponudbo oddala le ena, se postavlja vprašanje, kako je kar naenkrat interes za TS tako skromen. »O tem lahko samo ugibam. Možno je, da je to povezano tudi z nedavnim dogajanjem,« je ocenil ekonomist Sašo Polanec. Deutsche Telekom pa po njegovih besedah »gotovo ni želel imeti opravka z lokalnim teatrom«, saj ta zgolj ustvarja negativno podobo. Iz vsakega posla se je mogoče umakniti oziroma od vsake zaveze odstopiti, pravi sogovornik. Vendar pa je v tem primeru treba drugi strani zagotoviti primerno kompenzacijo, kar je lahko drago. »A če obstaja velika razlika med ceno, za katero mislijo, da bi jo lahko dosegli pozneje, in ceno, ki so jo dobili v edini ponudbi, je odstop od prodaje lahko koristen,« pravi Polanec, sicer podpornik privatizacije državnih podjetij.
Izidor Jerman, glavni upravljavec skladov Alpen Investa, je za Svet24 dejal, da vmešavanje politike v upravljanje podjetij in – posredno – tudi v prodajni postopek vsem deležnikom povzroča škodo. »Telekom bo v primeru, da se prodaja ustavi, ostal z lastnikom, ki nima vizije, nima denarja za razvoj in Telekom prek vsakoletnega visokega izplačila dividend finančno izčrpava,« je poudaril Jerman.
Samo včeraj je delnica Telekoma izgubila 7 odstotkov svoje vrednosti.
Zanimivo pa je spremljati, kako se je politika ob neuspeli prodaji zavila v molk. Socialni demokrati, ki privatizaciji TS ostro nasprotujejo, nastale situacije v danem trenutku ne želijo komentirati, iz SMC pa so nas po odgovor napotili kar na vlado, saj v stranki vsakega postopka prodaje ne morejo komentirati. Prav tako odgovora nismo dobili od stranke NSi, ki je privatizaciji že od vsega začetka naklonjena.