Ali bo Slovencem končno lahko šlo na bolje? Kako dolgo bomo še ujetniki politike, ki se nikakor ne more potruditi za skupno dobro državljanov, ki so jim podelili mandat, da nam omogočijo svetlejšo prihodnost. Vlada se je seznanila z nacionalnim reformnim programom, ki ne zajema konkretnih rešitev in žal daje vtis medlih črk na belem papirju.
sta
Kam gre Slovenija? Mineva 25 let od prvih volitev, na katerih smo oblast podelili takratnemu Demosu. Sledila so uspešna leta z jasno vizijo in cilji, ki smo jih delno tudi dosegli. A od pričakovanj, da bomo postali druga Švica, smo še daleč. Ob takšni politiki, kot jo imamo, in neprestani nestabilnosti političnega prostora do Švice tudi še dolgo ne bomo prišli. Tudi z novim nacionalnim reformnim programom, ki ga je vlada sprejela v soboto, je naš švicarski cilj svetlobna leta daleč. Obljube v njem so namreč brez konkretnih rešitev, gre le za na papir zlite obljube, kaj bodo postorili. A vprašanje je, ali bo ob kakšni novi aferi, ki se morebiti utegne zgoditi, vladna koalicija sploh sposobna izpeljati katerega od ukrepov, ki jih obljubljajo. V preteklosti je bilo navsezadnje vse preveč slabih izkušenj, ko je papir prenesel marsikaj, kar nikoli ni ogledalo luč sveta.
sta
»Trendi so zdaj ugodnejši, zato v prihodnje zmanjševanja mase plač v javnem sektorju ne načrtujemo.« Minister Dušan Mramor
Kakšne so obljube
Vlada v nekaj odstavkih obljublja reforme na različnih področjih. Kot že rečeno, tokrat nič konkretnega, le prazni stavki, zliti na bel papir. Glavna cilja nacionalnega reformnega programa 2015 in 2016 sta spodbujanje gospodarske rasti in na tej podlagi nadaljevanje stabilizacije javnih financ. V sklopu tega na vladi obljubljajo odpravo administrativnih ovir, bolj učinkovito delovanje pravosodja, davčne reforme, v sklopu katerih je po neuradnih informacijah slišati tudi za dvig stopnje obdavčenosti najvišjega razreda dohodninske lestvice s 50 na 55 odstotkov, in premišljene deregulacije poklicev, prek boljšega upravljanja z državnimi naložbami in premišljene privatizacije do strukturnih ukrepov na področju zdravstva, trga dela in pokojninskega sistema ter spodbujanja investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU in domačega proračuna.
Sindikati bi zapravljali
Čeprav Sloveniji zadnji dve leti gre nekoliko bolje in zaznava gospodarsko rast, je ta – kot smo že večkrat zapisali in se strinjajo tudi v vladi – zgolj posledica tujih trgov in tistih nekaj slovenskih podjetij, ki svoje izdelke in storitve izvažajo na tuje. Zato ta gospodarska rast ni trajna, prav tako tudi ni mogoče pričakovati, da je stabilna. A za sindikate, ki se jim ni treba ukvarjati s tem, kako ustvariti prihodke podjetij, temveč le, kako bi jih porazdelili, je trenutna gospodarska rast dovolj velik razlog, da pričakujejo prekinitev varčevanja in ukinitev vseh preteklih ukrepov. A, kot je dejal minister Koprivnikar, je vse to še predmet dogovorov s sindikati in dodal, da bi vse odprave ukrepov pomenile, da bi masa plač poskočila za nekajkrat glede na to, koliko naj bi dobili na račun gospodarske rasti. Sindikati bi torej spet takoj zapravili vse, kar država v tem trenutku dobi, in to brez konkretne trdnosti gospodarstva, ki financira ves državni aparat.
Predčasne volitve?
Na zavoženost sistema pa je opozoril tudi človek, ki ga je pomagal sooblikovati, pravnomočno obsojeni prvak SDS Janez Janša. Tudi v tem mandatu je začel mahati z magično palčko predčasnih volitev, ki je, kot kaže, njegova ideja idealne rešitve vsega. A predčasne volitve še zdaleč niso rešitev, rešitev bodo konkretne reforme, ki bodo državljane Slovenije popeljale k boljšemu življenju.
sta
