Alojz ima skupno 41 let, 5 mesecev in 5 dni delovne dobe. Lani je izpolnil vse kriterije za upokojitev, še prej pa se je pozanimal, kako visoko pokojnino bo imel. »Nad izračunom sem razočaran,« je povedal, ko smo ga obiskali na njegovem domu v Gostinci na Kozjanskem.
Nekako logično se sliši, da bi moral človek, ki je vse življenje pridno delal in plačeval državi prispevke, v pokoju prejemati takšno pokojnino, ki bi mu zagotavljala dostojno življenje.
A logika se včasih poruši, kar je na lastni koži občutil tudi Alojz. Od leta 1972 je bil po poklicu kmet, vse do 26. septembra 2009 je bil kmečko zavarovan. Od tega datuma naprej je imel tri leta odprto podjetje (d. o. o.), v katerem je bil zaposlen, potem ko so se odločili za postavitev sončne elektrarne, od 1. 12. 2012 do 5. 6. 2014, ko je izpolnil vse kriterije za upokojitev, pa prijavljen na zavodu za zaposlovanje.
Ko se je pozanimal, koliko evrov mesečno bo prejemal na stara leta, je doživel hladen tuš. Izračunali so mu, da bo dobival le 200,95 evra pokojnine, čeprav ima skupno 41 let, 5 mesecev in 5 dni delovne dobe. Od tega 11 let in 2 meseca visokih (t. i. razširjenih) pravic za kmetijstvo in 3 leta, 2 meseca in 19 dni podjetniške zavarovalne dobe (v sklopu svojega podjetja). Širših pravic je tako skupno 14 let, 5 mesecev in 5 dni.
»Z vprašanji okoli izračunane pokojnine sem se obrnil na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), a tam naletel na gluha ušesa. To so birokrati v najmočnejšem pomenu besede. In oni ti izračunajo pokojnino po veljavnih zakonih. In če mogoče kaj rečeš, ti odgovorijo: 'Zakone so oblikovali tisti, ki ste jih volili.' Preprosto jim ne moreš nič. Jaz pa zagotovo ne bi volil tistega, ki bi mi obljubljal 200 evrov pokojnine.«
In poleg tega, da dobiva tako nizko pokojnino, to še ni vse. »Strašansko me moti tudi dejstvo, da kot kmet nisem upravičen niti do letnega dodatka oziroma regresa. Nas, kmete, res obravnavajo kot tretjerazredne državljane,« je ostro povedal in v naslednji sekundi dodal: »Odšel sem v pokoj z vsemi izpolnjenimi pogoji. Bil sem zadosti star, imel sem dovolj oziroma celo preveč delovne dobe. In na teh ušivih 200 evrov mi zdaj ne pripada niti letni regres. Čutim, da nimam državljanskih pravic.«
Če je Alojz na Zpizu naletel na gluha ušesa, smo imeli mi več sreče. Kar podrobno so nam pojasnili celotno zadevo, med drugim tudi to, da imajo zavarovanci, ki so več kot polovico skupne pokojninske dobe prebili v zavarovanju za ožji obseg pravic (kamor spada tudi Alojz), pravico le do starostne, invalidske ali vdovske oziroma družinske pokojnine.
Tudi če njihova dejanska pokojninska osnova ne doseže najnižje pokojninske osnove, nimajo pravice do odmere od najnižje pokojninske osnove, kakor ostali zavarovanci, pri katerih je njihova pokojninska osnova nižja od najnižje pokojninske osnove (v letu 2014 je ta znašala 762,76 evrov). »Poleg tega zavarovanci z ožjim obsegom pravic tudi nimajo pravice do delne pokojnine, letnega dodatka, dodatka za pomoč in postrežbo (razen če so slepi ali nepokretni) ter nadomestil in drugih pravic iz invalidskega zavarovanja, če so invalidi II. ali III. kategorije.«
»Na teh ušivih 200 evrov mi zdaj ne pripada niti letni regres.«
Treba je povedati, da zavarovanci, ki so lahko zavarovani za ožji obseg pravic, plačujejo prispevke od bistveno nižjih zavarovalnih osnov kot tisti zavarovanci, ki so bili zavarovani za vse pravice (širši obseg pravic). »Kmetom je v vsem obdobju od leta 1983 dalje (in tudi še danes) prispevek delodajalca plačevala država iz proračuna in so sami plačevali le prispevek zavarovanca. To pomeni, da je do leta 1996 država kmetom plačala približno polovico zneska prispevka, od leta 1996 dalje pa nekoliko več kot tretjino skupnega prispevka,« pravijo v Zpizu in dodajajo, da so v letu 2014 kmetje, ki so bili zavarovani za ožji obseg pravic, plačevali najnižji prispevek v znesku 38,11 evra na mesec, recimo delavci, podjetniki ali družbeniki pa so v letu 2014 plačevali najmanj 190,82 evra mesečno. In skoraj toliko oziroma natančneje 198,32 evra je bila tudi na splošno zajamčena najnižja pokojnina v Sloveniji v letu 2014.
To je pač dejstvo, čeprav bi si še kdo poleg Alojza želel, da bi bilo drugače. Zakonodaja je pač takšna in tukaj se ne da izumljati tople vode, pred zakonom pa smo (oziroma naj bi bili) vsi enaki.
