Slovenija

Sindikati Cerarju: Ne bomo plačevali malopridnosti bančnega sistema

M.J.
11. 2. 2015, 19.24
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so premierju Miru Cerarju poslali pismo z jasnim sporočilom: "Ne bomo plačevali malopridnosti našega bančnega sistema!" Med drugim so spomnili na domnevne nepravilnosti v Banki Slovenije ter "kapitalsko prenapihnjene" poslovne banke.

STA
Razlaga Setnikar Cankarjeve, da njeni avtorski honorarji izhajajo iz naslova tržnih dejavnosti in ne proračunskih sredstev, Štruklja ni prepričala.

"Prirejanje dokumentov. Prirejanje metodologije za izračun bančne luknje. Skrivanje te iste metodologije. Vse to so dejanja, ki se v zadnjih dneh omenjajo v povezavi z Banko Slovenije in krpanjem bančne luknje," navaja pismo, pod katerega sta se podpisala predsednik ZSSS Dušan Semolič in predsednik KSJS Branimir Štrukelj.

Opozarjata tudi na "prekapitalizirane banke", ki "zlahka in brez tveganja dobičkonosno poslujejo". Banke pomemben dobiček ustvarjajo že z obrestnimi prilivi od državnih obveznic - samo NLB je imela konec septembra lani za 350 milijonov evrov državnih obveznic in še za 640 milijonov evrov obveznic Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katere dobivajo od 3,75- do 4,5-odstotne obresti.

"In medtem ko kapitalsko prenapihnjene banke še dodatno služijo z državnimi obveznicami, veliko njihovih komitentov, ki so izgubili zaposlitev v stečajih, zaman že nekaj let čaka na poplačilo svojih terjatev - ker so prav te iste banke spet prve v vrsti za poplačilo svojih terjatev iz stečajev," poudarjajo v sindikatih.

Od Cerarja zahtevajo, da takoj sproži ustrezne preiskave, ki bodo do konca razjasnile vsa dejstva glede krpanja bančnih lukenj. Premier naj prav tako takoj pridobi in javno objavi vse informacije v zvezi z metodologijo oziroma metodologijami izračuna bančnih lukenj.

V primeru, da je resnično prišlo do prevelike dokapitalizacije slovenskega bančnega sistema, Cerarja pozivajo, naj vsa ta sredstva do zadnjega evra tudi pridobi nazaj. Ob tem pa želijo, da takoj sproži zakonodajni postopek, s katerim bo postavil delavce - in ne banke - na prvo mesto pri poplačilu terjatev iz stečajne mase.

"Dokler se te zahteve ne bodo uresničile, ne vidimo nobenega smisla v kakršnih koli nadaljnjih varčevalnih ukrepih ali morebitnih pogajanjih o njih," pravijo sindikati.

Tako je Štrukelj v izjavi novinarjem v DZ zagotovil, da se v konfederaciji ne bodo pogajali o ničemer, kar bi posegalo v njihove plače, dokler se zadeva z bankami ne razčisti. "Vse je posledica neke manipulacije z dvema milijonoma državljanov," meni Štrukelj.

Vprašanje sprejemanja odgovornosti je po njegovih besedah odvisno od ugotovitev preiskave. "A kar se mene tiče, od včeraj že ne bi smeli biti na položajih, če se vse izkaže za resnično," je poudaril. Prav tako naj se po njegovih besedah pokaže, kakšne so bile povezave s politiko, saj da morajo prevzeti odgovornost vsi, ki so to "pokrivali".

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije, ki sodi pod okrilje ZSSS, pa je v izjavi novinarjem v DZ ocenil, da so za nastali položaj odgovorni vsi vpleteni: nekdanja premierka Alenka Bratušek, nekdanji finančni minister Uroš Čufer in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Če je ta trojica očitano storila, je Slovenijo potopila, ne rešila, kot so zatrjevali, je dejal Ščernjavič in dodal, da gre v tem primeru za navadno "demontažo države".

Po njegovem prepričanju vsi očitki držijo, zato je treba odgovorne čim prej razrešiti. Spomnil je, da je Jazbec odgovoren državnemu zboru. Če je nekdo od zunaj zahteval, kakšna mora biti naša bančna luknja, "naši pa so pokleknili", pa je to po besedah Ščernjaviča neodgovorno.

Spomnil je še, da je Združenje bank Slovenije Čuferja, vlado in Jazbeca v zadnjih dveh letih večkrat pozvalo k razkritju metodologije za izračun bančne luknje. Po njegovih besedah so odgovorili zelo pavšalno. Metodologije ni videl, vendar napoveduje, da bo vnovič zahteval vpogled vanjo.

Medtem pa je Jazbec danes popoldne že zavrnil očitke, da so pri izrednih ukrepih prirejali dokumente in manipulirali s podatki. Poudaril je tudi, da je metodologija ocene kapitalske ustreznosti bank javna in objavljena na spletnih straneh centralne banke.