Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole. Osnovnošolsko izobraževanje je sicer po ustavi obvezno in se financira iz javnih sredstev.
Kot so zapisali v odločbi ustavnega sodišča, ta določba učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ne glede na to, ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. "Ker je ustava to ustavno pravico učencev povezala z njihovo ustavno dolžnostjo, se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. V modernih demokratičnih družbah se obveznost razlaga ozko, saj se nanaša le na zakonsko določeno vsebino izobraževalnega programa, ne pa tudi na izobraževalne institucije, ki ta program izvajajo," pojasnjujejo v odločbi.
Ustavno sodišče je postopek za oceno ustavnosti začelo na pobudo Antona in Bernarde Kokalj ter Petra in Nike Gregorčič, staršev šoloobveznih otrok, ki jim morajo za obiskovanje javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja doplačevati šolnino, ter na pobudo Zavoda sv. Stanislava, ki je ustanovitelj omenjene osnovne šole.
Pobudniki ustavne presoje so navedli, da morajo za izvajanje javno veljavnega dela programa šoli plačevati mesečno šolnino, čeprav ustava določa, da se osnovnošolsko izobraževanje financira iz javnih sredstev. Zavod sv. Stanislava naj bi v letu 2011 za izvajanje javno veljavnega dela programa prejel 109.014,17 evrov manj sredstev, v prvi polovici leta 2012 pa 65.008,67 evrov manj sredstev, kot bi jih prejela primerljiva javna osnovna šola, piše v odločbi.
Po mnenju pobudnikov je položaj šoloobveznih učencev v zasebnih šolah v bistvenem primerljiv s položajem šoloobveznih učencev v javnih šolah, zato naj bi neenako zagotavljanje javnih sredstev kršilo ustavno določeno enakost pred zakonom in enako varstvo pravic. Kot menijo, je sporno le financiranje javno veljavnega dela programa, ne pa financiranje dodatnih učnih in drugih vsebin, ki jih starši plačujejo posebej kot prispevek za nadstandardni program.
Kot pojasnjujejo v odločbi ustavnega sodišča, se vsebinske razlike v načelih, po katerih delujejo zasebne oziroma javne šole kot institucije, pokažejo šele v razširjenih izobraževalnih programih, ki se ne financirajo iz javnih sredstev in zato niso predmet te pobude. Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese. Vsebina obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja, ki se financira iz javnih sredstev, pa je enotno določena za vse izvajalce osnovnošolskega izobraževanja, so zapisali.
Kot je določilo ustavno sodišče, mora DZ ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe. Ustavni sodniki so omenjeno odločitev sprejeli s petimi glasovi za in štirimi proti.
