Letošnje leto je v regiji zaznamovala ruska intervencija v Ukrajini, kar je predstavljajo največjo grožnjo baltskim državam po razpadu Sovjetske zveze pred približno četrt stoletja.
Rusija je sicer največja trgovinska partnerica Litve, zato jo je prizadel ruski embargo na nekatere prehranske proizvode iz EU, od največje države na svetu pa so tudi precej energetsko odvisni, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Priključitev območju evra pomeni varnost - ne le ekonomsko, ampak tudi politično," je nedavno dejala litovska predsednica Dalia Grybauskaite. Podobno menijo ljudje. "Skupna valuta v Evropi pomeni tudi več varnosti. To je zelo pomembno, ko imamo takšne sosede," je prepričan prebivalec Vilniusa Vytautas Komka.
Zadnje raziskave javnega mnenja kažejo, da večina Litovcev podpira prevzem evra. Novembrska raziskava tamkajšnje centralne banke je pokazala, da 53 odstotkov odstotkov prebivalcev podpira menjavo litasa za evro, po podatkih raziskave Eurobarometer pa naj bi prevzem skupne evropske valute podpiralo 63 odstotkov Litovcev.
"Moram priznati, da so bile skrbi glede varnosti med glavnimi razlogi za podporo prevzemu evra," je povedal litovski finančni minister Rimantas Sadzius. Prevzem skupne evropske valute je označil kot "tretji najpomembnejši korak v prizadevanjih Litve za integracijo v zahodnoevropsko skupnost".
Podpora prevzemu evra v državi s približno tremi milijoni prebivalcev je v preteklosti sicer nihala in na trenutke padla celo pod 50 odstotkov. "Evro ne bo zvišal pokojnin ali plač, zvišal bo le cene," je prepričana upokojenka Danute Petkeviciene.
Litva bo evro prevzela kot zadnja med baltskimi državami - Estoniji je to uspelo leta 2011, Latviji pa leta 2014. Litva bi morala evro sicer prevzeti že leta 2007, ko je to storila tudi Slovenija, a takrat za las ni izpolnila kriterija glede inflacije.
Za razliko od sosednje Poljske, ki evra še nima, ima pa drseči devizni tečaj, je bil litas na evro vezan že od leta 2002. "Dejansko smo evro že imeli minulih 12 let, vendar smo ga klicali litas," je povedal minister Sadzius in ocenil, da se cene življenjskih potrebščin po menjavi valute ne bodo zvišale za več kot 0,2 ali 0,3 odstotka.
Litva je v času svetovne finančne in gospodarske krize leta 2009 utrpela hudo recesijo - njen bruto domači proizvod je zdrsnil za približno 15 odstotkov. Strogi varčevalni ukrepi so ji pomagali tlakovati pot do prevzema evra, država pa je postala ena najhitreje rastočih držav v EU. V zadnjih letih je beležila okoli triodstotno gospodarsko rast.
Vlada pričakuje, da bo prevzem evra dodatno spodbudil gospodarstvo. Država naj bi postala bolj privlačna za tuje investitorje, znižali naj bi se stroški zadolževanja, pospešek naj bi doživel tudi turizem.
Strokovnjaki politike po drugi strani že opozarjajo, naj ne ponovijo napake močno zadolžene Grčije, ki jo je zaslepilo ugodno zadolževanje, olja na ogenj pa je v tej južni članici evrskega območja prilila še šibka javnofinančna disciplina.
"Obstaja tveganje, da bo se bodo politiki odločili, da je prevzem evra glavni cilj in da bodo omilili proračunske politike," se boji direktor inštituta za mednarodne odnose in politično znanost v Vilniusu Ramunas Vilpisauskas.
