Skorajda ni podjetja v Sloveniji, ki ne bi tarnalo zaradi krize, varčevanja in dodatnih bremenitev, ki jih nanje nalaga vlada. Ni denarja za razvoj, je vse prepogosto slišati iz ust direktorjev. Zato je še toliko bolj neverjetna zgodba o tem, zakaj slovenski gospodarstveniki v resnici izkoriščajo evropska sredstva in kako po domače ravnajo z njimi. V Sloveniji trenutno deluje 17 razvojnih centrov gospodarstva, ki so jih skupaj ustanovila razna podjetja, med lastniki pa so tudi nekatere izobraževalne institucije. Namen teh centrov je, da pomagajo podjetjem črpati evropska sredstva, namenjena razvoju podjetij. A ko so se nadzorne institucije, Evropsko računsko sodišče, Evropska komisija, urad za nadzor proračuna in kontrolorji vladne službe za razvoj in kohezijsko politiko ter gospodarskega ministrstva, odpravili preverjat, kam denar v resnici gre, so bili zaprepadeni.
V kar 14 od 17 razvojnih centrov so odkrili nenamensko porabo sredstev in pomanjkljiv nadzor, zato se je vlada odločila sofinanciranje zmanjšati za 10 odstotkov. Tako bodo ti centri dobili 12,3 milijona evrov manj, kot pa jim je bilo obljubljeno.
V dveh primerih v Razvojnem centru Energija (RCE) in Razvojnem centru Simit (RCS) pa so bile kršitve tako hude, da jim je vlada pogodbo o sofinanciranju odpovedala in jim tako odvzela 23,5 milijona evrov. Če tega ne bi storili, bi lahko ostali brez celotnega paketa evropskega denarja, vrednega kar 146,8 milijona evrov.
V lastniški strukturi obeh centrov najdemo znana slovenska podjetja. Med večjimi lastniki Energije, ki ima sedež v Velenju, so Gorenje, Termoelektrarna Šoštanj in Esotech, med lastniki Simita, ki ima sedež v Kidričevem, podružnice pa v več slovenskih mestih, pa so poleg preostalih Cimos, Talum in Unior. Kaj so si privoščili v Velenju, smo opisali že v uvodu.
Direktor RCE Sandi Vasle je obvestilo o odpovedi pogodbe prejel na dopustu. Kot nam je pojasnil, ga je enostranska odpoved presenetila, saj naj bi vsem očitanim nepravilnostim oporekali z izvedenskimi mnenji, ki pa jih očitno odgovorni niso upoštevali. Kot je zapisal v svojem pojasnilu, bi prekinitev pogodbe in unovčitev bančnih garancij tako Centru kot tudi njegovim družbenikom, ki so večinoma vodilni gospodarski subjekti Savinjsko-šaleške regije, povzročil nenadomestljivo škodo, saj bi blokiral poslovanje RCE in njegovih družbenikov ter jih s tem spravil v insolventni položaj, s čimer bi bila ogrožena številna delovna mesta in gospodarstvo celotne regije. Da so presenečeni nad odločitvijo vlade, so sporočili tudi iz Gorenja.
Zgodba Simita je javnosti že dobro znana. Preko tega razvojnega centra naj bi namreč Cimos že leta 2012 z evropskim denarjem kupil nove stroje, pozneje pa se je izkazalo, da so v resnici zgolj obnovili stare. Ko si jih pri dejanju zalotili, so se odločili stroje prodati in denar vrniti, v finančnih izkazih pa so oblikovali tudi rezervaciji v višini 302.000 evrov. A če bodo izgubili vseh 14,2 milijona evrov, bo ta denar le kaplja v morje. Zaradi Cimosove avanture bodo tako brez sredstev za razvoj ostala tudi druga podjetja, nekatera pa se lahko zaradi unovčitve garancij znajdejo celo na robu preživetja. Za komentar smo prosili tudi direktorja centra Branka Kožuha, a ga do konca redakcije nismo prejeli.
