Čeprav živimo v razvitem svetu, v katerem se nepravilnosti pri dejavnostih, ki obravnavajo otroka, nikakor ne bi smele dogajati, se, žal, prav to dogaja pri nas. Naleteli smo na obvestilo o ugotovitvah izrednega inšpekcijskega nadzora na Centru za socialno delo (CSD) Žalec, ki ga je na kar sedmih straneh spisala inšpektorica za socialne zadeve Stanka Tutta.
Ugotovitve v njem pa so naravnost grozljive, žrtvi pa mladoletna otroka. Zaposlene na CSD Žalec v konkretnem primeru in podkrepljeno z zakonskimi določbami obtožuje nestrokovnosti in celo nezakonitega ravnanj pri posvojitvi dveh otrok.
Gre za mladoletna otroka, ki ju je CSD Žalec dal najprej v rejniško družino, pozneje pa izpeljal posvojitev, čeprav staršema ni bila odvzeta starševska pravica, niti se s posvojitvijo nista strinjala, o čemer je inšpektorica staršema zapisala: »CSD Žalec je o posvojitvi vajinih otrok odločal mimo vajine nedvoumno izražene volje kot strank v postopku te posvojitve« in dodala: »CSD Žalec ni odločal na podlagi strokovne ocene v koristih otrok, ampak administrativno na podlagi izjav staršev.«
Tutta je nadaljevala, da CSD ni imenoval strokovnega tima, brez česar pa je ravnanje CSD nezakonito. Iz izrednega inšpekcijskega nadzora je razvidno tudi, da je bil odnos med starši in CSD težaven, a slednji staršema sodelovanja ni niti ponudil. CSD Žalec bi moral staršema dati možnost, da se izkažeta kot starša, vsaj v odnosu do rejniške družine, s katero sta bila v sporu.
Kot piše inšpektorica, je nerazumljivo in strokovno nedopustno, da je CSD kljub neurejenim odnosom na koncu izpeljal še neustrezen postopek posvojitve otrok v to isto družino. Nedopustnih napak pa je še več.
Primer je večkrat začel obravnavati drug strokovni delavec. Drugi delavci so si med seboj prek direktorice CSD Žalec Helene Bezjak Burjak celo dopisovali, kar je popolnoma nestrokoven pristop. Nadalje inšpektorica ugotavlja, da je CSD z družino delal občutno premalo časa oziroma nič. Prav tako CSD-ju očita, da ni opravil analize tveganja, ki je bilo v tem primeru zaradi vseh omenjenih okoliščin izjemno veliko. Tutta je v poročilu opisala tudi, kako nepregledno je bila obravnavana problematika družine. CSD je namreč vodil 59 zadev namesto enega samega dosjeja. Tutta je zdaj CSD Žalec naložila vrsto ukrepov, ki jih mora izpeljati, med drugim tudi razveljavitev posvojitve. Tukaj pa nastopi vprašanje, kaj to pomeni za otroka, ki sta žrtvi brezčutnih birokratov. Izkušnja živeti v takšnih nestabilnih razmerah, kakršnih sta in še bosta deležna, pa je zanju klofuta, ki jo bosta najverjetneje čutila vse življenje. Takšne razmere na otroku namreč lahko pustijo globoke psihične posledice.
Direktorica CSD Žalec nam je odgovorila, da se z ugotovitvami inšpektorice ne strinjajo, zato se bodo nanje pritožili. S tem pa se agonija otrok še naprej podaljšuje. Pregledali smo statistiko dela inšpektorjev na tem področju. Na srečo je inšpekcijski nadzor v veliki večini primerov ustavljen, saj ne ugotovijo nikakršnih kršitev. Leta 2013 je bilo na primer po zaključenih 191 inšpekcijskih nadzorih v 49 primerih izvajalcem naloženo naročilo za odpravo pomanjkljivosti, v 16 zadevah pa so bili izvajalcem izrečeni ukrepi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, ki so pomembno vplivale na uporabnika.
In kaj na nedopusten primer pravi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak? Ničesar. Iz ministrstva do zaključka redakcije odgovora na vprašanje, kako bodo v bodoče zagotovili, da otroci ne bodo žrtve takšne malomarnosti in vrste nepravilnosti, niso odgovorili. Ali bomo tudi v tem primeru priče prelaganju odgovornosti z enega uradnika na drugega ali bomo končno priče spremembam, ki bodo morda uvedle tudi kazensko odgovornost posameznikov za primere, kot je ta?
Ko smo vprašanja naslovili na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, so nam odgovorili, da konkretnega primera ne morejo komentirati, saj da odločba Socialne inšpekcije še ni dokončna, niti pravnomočna, pritožbeni rok pa še vedno teče.
So pa poudarili, da "zaostrena finančno gospodarska situacija v državi se vsekakor odraža tudi v povečanih socialnih stiskah prebivalstva in posledično v večjih obremenitvah centrov za socialno delo. Kljub temu pa morajo centri za socialno delo z vso resnostjo in odgovornostjo obravanavati stiske s katerimi se srečujejo ljudje." Aktivnosti ministrstva gredo po njihovih besedah zato v smeri "poenostavitve postopkov (in s tem razbremenitve strokovnih delavcev) na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev," prav tako pa pravijo, da so pričeli z izobraževanjem zaposlenih na Centrih za socialno delo.
