Lokalnih volitev se je v zgodovini udeleževalo manj volivcev kot volitev v državni zbor in predsedniških volitev. Izjema so bile lokalne volitve leta 2002, ki so potekale hkrati s predsedniškimi, zato je bila udeležba skoraj za četrtino višja kot sicer. Predsednica uprave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt bi sicer na lokalnih volitvah pričakovala višjo udeležbo kot na državnozborskih, saj te veliko bolj neposredno zadevajo ljudi.
Kot pravi, so državnozborske volitve v primerjavi z lokalnimi to, kar so evropske v primerjavi z državnozborskimi. Zato je presenečena, da so ljudje tudi na lokalni ravni »dvignili roke«.
V letošnjem prvem krogu lokalnih volitev je bilo namreč število volivcev, ki so se jih udeležili, precej manjše kot na dozdajšnjih. Na volišča jih je prišlo le 45,2 odstotka, kar je najmanj doslej. Še manj volivcev se je volitev udeležilo v mestnih občinah, le 39,4 odstotka. Po mnenju Božič Maroltove je glavni razlog ta, da so bile to že tretje volitve letos. Poleg tega pa so po njenem mnenju volivci iz predhodno objavljenih javnomnenjskih raziskav videli, kdo bodo zmagovalci.
Volivci kandidatov, ki so bili daleč zadaj, so tako obupali, volivci zmagovalcev pa prav tako niso prišli na volišča. Poleg tega raziskovalci javnega mnenja že vrsto let ugotavljajo tudi politično apatijo, saj ljudje izgubljajo upanje, da lahko še vplivajo na spremembe. Glede na podatke iz preteklih let je pričakovati, da se bo drugega kroga volitev, v katerem bodo volili župane v 54 občinah, udeležilo še manj volivcev. V drugem krogu je bila namreč na dozdajšnjih lokalnih volitvah udeležba praviloma precej nižja. Razlog za nižjo udeležbo v drugem krogu Božič Maroltova pripisuje temu, da večina kandidatov, ki so se pomerili v prvem krogu, v drugem odpade.
