Finančna sredstva, pridobljena s prodajo obveznic, bo Gorenje namenilo za izboljšanje strukture ročnosti dolga ter delno poplačilo obstoječih posojil.
Gorenje je k nakupu petletnih obveznic povabilo vlagatelje v Sloveniji in drugih državah EU. Odziv vlagateljev je bil zelo dober, zato so se v Gorenju odločili izdati obveznice v večjem obsegu od predvidenega. Obveznice bodo uvrščene v kotacijo Ljubljanske borze.
Kot je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je izdaja obveznic del strateških aktivnosti, s katerimi izboljšujejo finančno sliko skupine Gorenje. "Dober odziv vlagateljev potrjuje pravilnost naše odločitve in je izkaz zaupanja finančnih trgov v skupino in njen prihodnji razvoj," je še dejal Bobinac.
Za nakup Gorenjevih obveznic z nespremenljivo 3,85-odstotno letno obrestno mero se je odločilo 97 vlagateljev. Gre za pretežno profesionalne upravljavce premoženja iz različnih finančnih ustanov.
Po besedah člana Gorenjeve uprave za finance in ekonomiko Petra Groznika pa Gorenje nadaljuje s finančnim prestrukturiranjem in aktivnostmi na mednarodnih kapitalskih trgih.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Poudaril je, da so pri tem osredotočeni na razdolževanje in zniževanje stroškov njihovih posojil. Poslovanje pa je usmerjeno v zagotavljanje ustreznih donosov za vse, ki financirajo poslovanje Gorenja - tako za upnike kot za lastnike.
Nominalna vrednost ene obveznice je bila 1000 evrov, minimalna nakupna količina pa je znašala 10.000 evrov oz. 10 obveznic. Glavnica obveznic zapade v petih enakih letnih obrokih skupaj s pripadajočimi obrestmi. Končno dospetje obveznic je 10. oktober 2019.
Za strokovno svetovanje in storitve v zvezi z izdajo in prodajo obveznic je Gorenje pooblastilo družbe Alta skupina, Alta Invest, organizatorja izdaje Novo Ljubljansko banko ter Novo kreditno banko Maribor kot sodelujočega izvajalca.
Velenjska družba se je s prvo izdajo obveznic pridružila Petrolu in NLB, ki sta junija izdala za 265 oz. 300 milijonov evrov obveznic in tako dokazala, da so tudi slovenska podjetja brez poroštva države sposobna zbrati finančna sredstva na trgu.
