Suzana Sekuloska, med pacienti zelo priljubljena pediatrinja iz Kopra, si pred dvema letoma, ko je prišla v Slovenijo, ni niti predstavljala, da bo njeno srečo prekrižal zelo invazivni rak. Z njim se je prvič srečala 17. maja, ko ji je kolegica z rentgenologije predlagala, da ji slikajo pljuča, saj jo je daljše obdobje mučil kašelj. Diagnoza po slikanju pljuč je bila neizprosna: holangiokarcinom – rak žolčevoda z metastazami v jetrih, pljučih, rebrih, kosteh in kostnem mozgu. »Ne vem, kako se počutim, težko to povem. Po kemoterapijah v Ljubljani smo dosegli, da se rak ne širi, vendar s tem le upočasnimo bolezensko stanje, to ni zdravljenje,« je za Svet24 svoje trenutno počutje opisala Suzana. Kljub zglednemu življenju, ki se, kot meni Suzana, za zdravnika spodobi – nikoli ni kadila ali pila, tudi zbolela je redko –, se je tri tedne po diagnozi morala spoprijeti s kemoterapijami. Žal je bilo tudi v njenem primeru odkritje raka pozno, vendar Sekuloska, 46-letna mamica, ki mi je ob srečanju podala nežen stisk roke, ohranja nekoliko žalosten nasmešek in tiho upa.
Kako lahko pomagate?
S klicem na 090/93–30–39 prispevate 2,99 evra ali z nakazilom na IBAN SI56-02236-1455326646, odprt pri NLB, SWIFT LJBASI2X, poslovalnica Koper, s pripisom Donacija za Suzano Sekuloska. Imetnik: Milislav Sekuloski, Kovačičeva 40 C, 6000 Koper.
Zaradi moža in mlajšega od treh otrok, 11-letnega sina, si še toliko bolj želi premagati to težko bolezen. Na jugu Kitajske v univerzitetnem medicinskem centru Renkang takega raka v pozni fazi zdravijo s pomočjo sono-fotodinamične terapije, ki temelji na kombinaciji svetlobe in zvoka ter se je do zdaj izkazala kot zelo učinkovita. »Za to zdravljenje mi je povedala moja sestra, ki živi v Avstraliji. Ona je obiskala svetovno znanega avstralskega strokovnjaka dr. Johna Piesseja, ki ji je to metodo predstavil, saj se tudi on bori z rakom,« je pojasnila naša sogovornica.
Metoda pa seveda nikakor ni poceni in Sekuloska ljudi dobrega srca prosi za pomoč: »Za zdravljenje bom potrebovala denar. Stroški ene terapije znašajo 20.000 dolarjev, to pomeni 15.000 evrov. Za uspešno ozdravitev mi predlagajo šest ciklov, po prvih dveh pa se bo pokazalo, ali mi metoda dejansko pomaga.« V Azijo naj bi se odpravila v oktobru, ko bo zaključila kemotarapijo. Tam naj bi ostala dva ali tri meseca. Ker družina denarja nima, ji ni preostalo drugega, kot da je za pomoč pri bolezni tokrat zaprosila kar sama. »Brez zdravljenja mi ostane le še nekaj mesecev življenja. To je moje zadnje upanje, to želim storiti tudi za srečo svojih otrok!« je otožno povedala pediatrinja.
Podpore ljudi in pacientov nikoli ni izgubila, kot pravi ji vedno stojijo ob strani: »Sodelavke me kličejo, da me pacienti pogrešajo in da mi privoščijo, da se pozdravim. Želijo si, da se vrnem v službo.« Če bo ta želja uresničena in če bo lahko ponovno srečno zaživela, pa je veliko odvisno tudi od nas. Od vseh tistih, ki bomo njeni življenjski zgodbi prisluhnili in namesto dnevne kavice ali ne tako nujne nove majice nekaj sredstev namenili njeni poti do sreče oziroma ozdravitve. Pomagate lahko tako, da pokličete na 090/93–30–39 in prispevate 2,99 evra ali z nakazilom na njen TRR. Vsake pomoči bo izredno vesela, saj ji veliko pomeni že spodbudna beseda. Pomagajmo še danes!
