Po Pahorjevih besedah se prva svetovna vojna pogosto zdi zgolj kot apokaliptična uvertura v drugo: "Ta popačen vtis ustvarja podobo demonskega dramaturškega loka, v katerem naj bi bilo zgolj vprašanje časa, kdaj bo zaradi logičnosti zaporedja sledila še tretja svetovna vojna."
Prepričanje, da se je vojni mogoče izogniti, je, tako Pahor, "elementarnega pomena za mirno reševanje sporov. Vprašanje vojne ali miru je temeljno civilizacijsko vprašanje. Je vselej predmet izbire in odločitve. V tem smislu je vojna izogibna".
"Kot je opozoril Pahor, moramo s svojimi vsakodnevnimi ravnanji, presojami in političnimi odločitvami dokazati, da nobeno od vprašanj, ki jih zastavlja človekov in družbeni razvoj, ne postavlja pod vprašaj miru samega.
"Zgolj v tem primeru bodo imele žrtve vseh vojn, tudi prve svetovne vojne, svojo posthumno zadoščenje in spokoj za večen in trajen mir," je poudaril Pahor. Po njegovih besedah žrtve Soške fronte niso bile zgodovinska nujnost, pač pa so bile žrtve napačnih presoj in odločitev.
Predsednik republike je tudi položil venec h kostnici žrtev prve svetovne vojne.
Komemoracijo so pripravili v sklopu prireditev ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne, ki je izbruhnila julija 1914. V umetniškem programu po scenariju in v režiji Marjana Bevka so nastopili igralca Alida Bevk in Rok Vihar, Orkester Slovenske vojske, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec ter solista Mojca Bitenc in Domen Križaj.
Med udeleženci komemoracije so bili tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Bervar, predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, nekateri ministri in poslanci, načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič in generalni direktor policije Stanislav Veniger.
Na komemoraciji so sodelovali tudi zastavonoše Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev. Pred komemoracijo so lahko ob prisotnosti garde Slovenske vojske položili venec h kostnici tisti predstavniki organizacij in posamezniki, ki so to želeli.
Prva svetovna vojna je Slovence, ki so bili vanjo vključeni predvsem kot državljani Avstro-Ogrske, prizadela kot posameznike in kot narod. Množično so umirali zlasti na frontah, kjer naj bi jih padlo 36.000. Za slovenske vojake sta bili ključni dve bojišči: v prvem letu vojne vzhodna fronta proti Rusiji, nato pa soška fronta proti Italiji.
Slovenci so v prvi svetovni vojni, na srečo v bistveno manjšem številu, umirali tudi v zaledju, izgnanstvu in internaciji. Civiliste so najbolj prizadele vojaške operacije v neposrednem zaledju frontnih črt, slovensko prebivalstvo najbolj v zaledju soške fronte, saj so ljudje na tem območju vztrajali na domovih.
Prizadelo jih je predvsem topovsko obstreljevanje, pa tudi bolezni, ki so jih prenašali vojaki. Le malo žrtev so povzročila letalska bombardiranja Ljubljane, Trsta in Jesenic. Zaradi bolezni in podhranjenosti so umrli tudi številni Slovenci, ki so jih evakuirali v begunska taborišča.
