Če bi Milivoju radi ponudili službo ali priložnostno delo, namenili toplo besedo ali plačali hladno pivo, pišite nam ali pa nas pokličite – potrudili se bomo po naših najboljših močeh.
»V Štepanjskem naselju, dve leti nazaj. Dvaindvajsetkrat jo je en Hrvat, Branko Katič, s pepelnikom po glavi. Stara je bila 74 let! Med sojenjem se je zagovarjal, da je bil pod vplivom črne magije. Dobil je 11 let zapora, policisti pa so najprej sumili mene. Deset dni so vsak dan prihajali pome s Prešernove in me po sedem ur masirali, češ da imajo prstne odtise in da sem jo zaradi stanovanja. Dobro, da so ga po dvajsetih dneh našli, sicer bi šel čičat jaz, za 'džabe',« se dni, ko se mu je življenje začelo spreminjati v pekel, spominja Milivoj.
In ko ima hudič mlade, jih ima več, pravi ljudski rek. »V enem letu sem izgubil vse. Ubili so mi mat, propadla je firma in izgubil sem službo, pa še žena me je zapustila. Podn. Zdaj pa hodim naokrog in pijem,« je pojasnil in dodal: »Vstajam ob pol šestih zjutraj in spijem pivo. Brez zajebancije. Dan se mi vleče, če ne dobim kakšnega fuša, dela na črno. Ravno predvčerajšnjim sem pri nekom kosil travo. Za šest ur dela sem dobil 15 evrov in dva pira. Pa fajn sem kosil!«
Nekoč je bil Milivoj strokovni kader, pirotehnik, miner, danes službe ne dobi. »Znam vse,« je pribil, zavil z očmi in se v smehu popravil: »No, vsega pa res ne. Znam pa rušiti, štemati, ploščice polagati, gradbeniška dela, v tem poslu sem.« Pristavil je, da je za svoja leta še precej krepak, da dva žaklja cementa nese kot za šalo. In še, da so bile razmere v rajnki Jugi v primerjavi z danes mnogo boljše, da sta se cedila med in mleko.
Ko je Milivoj začel pojasnjevati, kako si v tistih časih lahko zamenjal dve firmi v enem tednu, če si kajpak hotel, je interveniral njegov znanec izza sosednje mize lokalnega bara, v katerem sva se dobila za pogovor, in siknil: »Tale ni nikoli delal, dajte no mir. Propalica je propalica, ne glede na sistem!«
Ne more na zeleno vejo
KAKŠNA JE VAŠA ZGODBA?
So vas ogoljufali? Peljali žejne čez vodo? Vam sosed z njive krade pridelek? Morda veste kaj, kar bi morali vedeti tudi drugi? Ali pa se preprosto želite izpovedati?
Dobite me na:1260 Ljubljana-Polje.
T: 01 588 04 80
Milivoj je opazko možakarja elegantno preslišal in nadaljeval: »Danes sem na socialki, 250 evrov dobim mesečno. Sedemdeset prošenj sem oddal, pa enega odgovora nisem dobil. Socialka mi pa tudi ni posredovala ničesar, pa bi delal vse, tudi greznice bi praznil. Zdaj pa pomagam kmetom, kosim, pobiram krompir, koruzo, baliram in dobim, kolikor mi dajo. Potonil sem. Ne morem na zeleno vejo. Da bi bil star 30 let, bi se morda izvlekel, pri 50 pa nimam šans.«
In kot da vse našteto ni dovolj, tisti pri koritu v zadnjih časih čedalje bolj pogosto omenjajo nepremičninski davek. »Stanovanje je pisano na bivšo ženo, jaz pa tam zdaj živim sam, edini sem prijavljen. Če bo zakon sprejet, bom moral letno plačevati 1200 evrov. In državi ne moreš ostati dolžan. Če ne plačaš, pridejo in rubijo. Ali pa se ti na plačo usedejo. No, meni se ne morejo, ker sem na socialki, te ti pa ne smejo trgati, tudi če si dolžan.«
