Po treh letih, odkar se je Gabriela Kranjc iz Slivnice pri Mariboru kot najemnica izselila iz občinskega stanovanja v mestu na podeželje, še vedno nima mirnega spanca.
Kranjčeva zaključuje, da ne simpatizira z nobenim politikom, a je prejšnji župan Kangler »mati Tereza« za zdajšnjega. Še posebej ker je vsako leto našel denar, s katerim je finančno pomagal ljudem z nizkimi pokojninami.
»Od leta 2001 do 2011 sem živela v stanovanju v Valvasorjevi ulici, ki ga je upravljal stanovanjski sklad. S hčerkino pomočjo in najemom kredita sem se lotila obnavljanja (uredila sem kopalnico, obnovila tla …), saj je bilo izredno dotrajano. Po mamini smrti sem dedovala del njene hiše, zato sem se izselila in občini na podlagi dokazil posredovala prošnjo, če mi povrnejo stroške v višini nekaj več kot tri tisoč evrov. Moji zahtevi so sprva odobrili in me takrat tudi pozvali, da jim pošljem podatke o transakcijskem računu in podobnem, vendar denarja do danes še nisem dobila,« opisuje svojo kalvarijo Kranjčeva. Dodaja, da ne šteje več, kolikokrat je prestopila prag stanovanjskega sklada in občine, kaj šele, koliko denarja je že zapravila za stroške, ki nastanejo po številnih telefonskih pogovorih. »Obe instituciji prelagata odgovornost eden na drugega in me pošiljata od vrat do vrat. Norčujejo se iz mene. V zadnjem odgovoru s sklada, s katerim razpolagam, celo piše, da so občini že poslali vse potrebno, a župan Fištravec tega ne želi podpisati. Pri njem sem se najavila za obisk, a me bo lahko sprejel šele septembra. Zdi se mi, da bi hitreje prišla do ameriškega predsednika Obame,« meni sogovornica, ki si pravne pomoči z nizko pokojnino nikakor ne more privoščiti. Županu pa vseeno žuga: »Če je našel občinski denar za nakup oblek, bi želela, da ga najde tudi za moje vračilo. Želim tisto, kar mi pripada.« Kranjčeva zaključuje, da ne simpatizira z nobenim politikom, a je prejšnji župan Kangler »mati Tereza« za zdajšnjega. Še posebej ker je vsako leto našel denar, s katerim je finančno pomagal ljudem z nizkimi pokojninami.
