V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se bojijo, da bo s prodajo Telekoma Slovenije prišlo do novih zgodb, kakršni sta Mercatorjeva in Heliosova. Potencialni kupci bodo odpuščali in dobičke odnesli v tujino, opozarjajo. Med delavci po njihovih besedah že kroži novica, da bo samo do konca letošnjega leta delo izgubilo 600 zaposlenih.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci na temo privatizacije Telekoma Slovenije v Ljubljani uvodoma izpostavil, da gre za velikega zaposlovalca - trenutno samo v Sloveniji zaposluje prek 3500 ljudi - s pomembnimi dobički, ki se stekajo v državni proračun.
Gre za strateško podjetje, ki bi ga morala država obdržati v svoji lasti, je prepričan, ob tem pa je spomnil, da so tudi v Evropi, zlasti starih članicah EU, telekomi pogosto v 100-odstotni državni lasti.
Dobiček, ki ga bodo ustvarjali tujci, se ne bo več stekal v državni proračun, temveč bo šel v tujino, kupnina pa tega ne bo mogla odtehtati, saj v času krize niti slučajno ne bo primerno visoka.
Ob tem je opozoril, da se Telekomu Slovenije obeta tuji lastnik. Med interesenti se med favoriti že dalj časa omenja Deutsche Telekom. Četudi se lastniki s sedežem v starih državah članicah EU doma vedejo družbeno odgovorno, pa se v novih državah članicah in manj razvitih državah požvižgajo na standarde in sindikate, je posvaril.
Kot dokaz za to, da tujcev ne zanimajo socialne posledice, je navedel primera črnogorskega in hrvaškega telekoma. Črnogorski je pred privatizacijo zaposloval 1350 ljudi, danes jih le še nekaj čez 600, hrvaški pa 11.400, danes le še okoli 5000.
Poleg tega se dobiček, ki ga bodo ustvarjali tujci, ne bo več stekal v državni proračun, temveč bo šel v tujino, kupnina pa tega ne bo mogla odtehtati, saj v času krize niti slučajno ne bo primerno visoka, je pesimističen.
Izvršni sekretar pri ZSSS Goran Lukić je nato spregovoril o potencialnih kupcih in z njimi povezanih svetovalnih podjetjih.
Kot je izpostavil, je raziskava sindikalne zveze UNI Global Union med več kot 1800 delavci pokazala, da v podjetjih Deutsche Telekoma v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Češkem, v Grčiji, Črni gori, Romuniji in ZDA prihaja do groženj in nadlegovanja na delovnem mestu.
Telekom Slovenije po njegovih besedah napadajo tudi t.i. kobilice oz. mednarodne finančne institucije, skladi, katerih namen je čim hitreje in čim ceneje stopiti v podjetje, ga izčrpati in se podati v naslednje lovišče. Med temi interesenti je med drugimi omenil Apollo Global Management, Cinven, CVC Capital Partners, PPF Group, Apax, Bain Capital. Nekateri med njimi so v Nemčiji, ker naj bi jim šlo le za izčrpavanje, na t.i. črnem seznamu, je dodal.
V zvezi s svetovalnimi podjetji, ki so se "vključila v igro", pa je opozoril, da so povezana z različnimi aferami, korupcijo, nepravilnostmi in da so bila zato tudi na sodiščih.
Sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije pri ZSSS Cvetka Gliha je medtem povedala, da ima Telekom Slovenije pred napovedano prodajo "že kar hudo čistilno akcijo". Izvaja namreč mehka odpuščanja, precej je posegel v plače in skrčil nekatere pravice zaposlenih.
Med delavci zdaj kroži novica, da bo ob delo do konca leta 600 zaposlenih, je pojasnila in se vprašala, kdo bo po novem opravljal delo - zaposleni za določen čas, agencijski delavci, študenti? Zagotovo pa bodo delavci, ki bodo ostali, po novem bolj obremenjeni, je menila. "Kako bo družba na ta način obdržala enako raven storitev?" jo zanima.
"Vlada se je v tem procesu umaknila od vsake odgovornosti," je poudarila in pristavila, da je odhajajoča ministrska ekipa z začasno zaustavitvijo postopkov privatizacije minuli teden poskrbela le še za večjo negotovost.
