Objekt ima izgubo, in to čeprav se obisk povečuje. Letno imajo namreč okoli 90 tisoč evrov prihodkov, kar za okoli 240 tisoč evrov pa je odhodkov. A hrastniški župan Miran Jerič pravi, da ne razmišljajo o zaprtju, saj delovanja takšnega bazena ni mogoče gledati le skozi denar.
Župan pravi, da gre za zelo pomemben objekt, ne le na športnem in rekreacijskem področju, pač pa tudi zdravstvenem. Jerič pojasnjuje: »Športne infrastrukture ni mogoče gledati le iz ekonomske logike, pač pa tudi skozi dodano vrednost, ki jo ima takšna infrastruktura, na primer vpliv na zdravje, boljše počutje …« Dodaja, da imajo v hrastniškem bazenu pozimi možnost treningov tudi plavalci plavalnega kluba iz Trbovelj. Prav tako pomembno, pravi župan, je tudi, da se s pomočjo plavalne zveze v bazenu učijo plavati najmlajši – dojenčki in otroci. V bazenu plavajo še osnovnošolci in vrtčevski otroci v sklopu dejavnosti, ki jih organizirajo osnovne šole in vrtci iz bližnje okolice, redni gostje so tudi člani Društva hrbteničarjev.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Marsikomu od občanov, sploh v Zasavju, kjer je brezposelnost velika, so toplice oziroma večji bazenski kompleksi nedostopni zaradi cen vstopnic. Lahko pa si kdaj privoščijo vsaj plavanje v bazenu v Hrastniku. Tudi zato je pomembno, da bazen, ki je bil zgrajen pred nekaj manj kot 40 leti, ostane.
A vendarle si v Hrastniku želijo, da bi bila država bolj naklonjena tudi delovanju takšnih objektov. Župan Jerič je jasen: »Tisto, kar me moti, je, da država nima posluha ta takšno infrastrukturo. Ko želimo pridobiti sredstva za energetsko sanacijo bazena, ni posluha, ker imamo lastne prihodke. To razmišljanje je treba obrniti: razmišljati je treba v smeri, da je takšno infrastrukturo treba ohraniti, jo izboljšati in občinam, ki še vztrajamo, je treba pomagati, da še vzdržujemo tako pomembno športno infrastrukturo.« Še tale podatek: lani so imeli dobrih 24.600 obiskovalcev.
