Novice Svet24

Beato Bishop je pred predavanjem na Ptuju zelo čustveno predstavil Boris Vene. Predstavil jo je kot živo in zdravo legendo, ki je zmagala za vse, ki so premagali raka s pomočjo Gersonove terapije. Gospa, ki ne priznava zemeljskih let – javna skrivnost pa je, da se bliža stotim – je polna navdušenja in veselja nad življenjem, potuje po svetu in predava ljudem o pomembnosti zdravega življenja, ki ne vključuje samo zdrave prehrane, temveč tudi povezanost uma in telesa. Malo je ljudi, ki dobesedno živijo zdravje tako kot Beata Bishop. Gospa, psihoterapevtka po Jungu, sicer živi v Londonu, na predavanje na Ptuj pa je prišla iz Madžarske, kjer je obiskala Gersonov zdravstveni center. Čeprav je zadnje dni precej potovala, je nastopila sveža in polna energije. Ko se ji je zazdelo, da ji Boris Vene že predolgo »poje slavo«, ga je z nasmehom preprosto poslala z odra, rekoč, da se ne počuti kot živa legenda, saj tiste nekako »lebdijo nekje«, ona pa je stvarna in zelo tukaj.
Beata Bishop je za malignim melanomom zbolela leta 1979. Šla je na operacijo. »Zdravnik ni imel pojma, kaj dela, jaz pa sem mu verjela!« je opisala takratno situacijo. »Po operaciji sem se vrnila v enake življenjske okoliščine, ničesar nisem spreminjala. Po enem letu se je rak vrnil. Ugotovila sem, da mi zdravniki uradne medicine lahko ponudijo samo operacijo in kemoterapijo, zato sem začela iskati alternativne možnosti zdravljenja. Našla sem Gersonovo metodo, naravno terapijo, ki z dosledno vegetarijansko prehrano, pitjem sveže iztisnjenih sokov in kavnimi klistirji pomaga telesu, da se razstrupi in izkoristi samozdravilne mehanizme. Metoda se mi je zdela zelo logična. Hitro sem se znašla na kliniki v Mehiki, tam so jo izvajali. Poleg raka sem imela osteoartritis in začetno fazo diabetesa tipa 2.« Danes nima nobene od naštetih bolezni, vse je izzvenelo. Gersonova metoda zahteva dosledno upoštevanje protokola zdravljenja, ki je večkrat zelo naporen za bolnika in njegove domače. Beata Bishop, iz katere veje ogromno življenjske energije, daje tudi občutek, da je zelo disciplinirana. Verjetno ji je ravno to pomagalo, da se je pozdravila z metodo, ki zahteva celega človeka in še koga, da pomaga. »Ja, Gersonova terapija res ni za vsakogar, meni pa je pomagala … Neka Američanka, ki se je v Mehiki zanimala za Gersonovo terapijo, je rekla, da ta ni zanjo, ker bi preveč uničila njen slog življenja. Odgovorili so ji, če boste umrli, bo to tudi vplivalo na vaš življenjski slog,« je čila gospa duhovito opisala napor, ki ga zahteva to zdravljenje.
Tumor je samo simptom raka. Max Gerson (1881–1957) je bil konservativno izobražen nemški zdravnik, ni maral nikogar in bil je pomanjkljivo izobražen. O njem je Beata Bishop povedala, da ni bil noben hipi, ki bi sedel po turško na tleh, bil je strogo samo znanstvenik. Po Gersonu človek zboli za rakom zaradi pomanjkanja prave hrane in zaradi zastrupljenosti telesa. O njegovi terapiji je Bishopova dejala, da ni nobeno čudežno zdravilo in ne zagotavlja ozdravitve, toda včasih ima osupljive rezultate.
Klasični zdravniki pravijo, da je tumor rak, dr. Max Gerson pa je trdil, da je to samo simptom raka, simptom bolnega organizma. Če se lahko tumor kirurško odstrani, je to dobro. Ampak to še ne pomeni, da ste s tem pozdravili raka. Rak ni stvar, temveč je proces. Če ga ne zajezimo, se bo vrnil. To je glavno sporočilo dr. Gersona.
Beata Bishop, ki vseskozi ponavlja, da ni zdravnica in ne daje zdravstvenih nasvetov, govori pa samo o svoji izkušnji, je pokadila tudi zdravnikom uradne medicine in farmacevtski industriji: »Žal smo v sporu s klasično medicino, ki Gersonove terapije ne prizna, farmacevtska industrija pa nas ne jemlje resno, češ proti raku se borite s korenčkovim sokom! To je boj Davida proti Goljatu. Ampak vsi vemo, kdo je zmagal v njem!« se je nasmejala.
Pomembna je povezanost uma, duha in telesa. Dr. Gerson v svojih raziskavah ni omenjal psihičnega počutja v zvezi z rakom. Navajal je samo, da mora biti za zdravje družinsko vzdušje dobro. Glede na to, da je dr. Gerson umrl leta 1959, psihoonkologija pa se je začela razvijati v zgodnjih šestdesetih, je to razumljivo. Beata Bishop je povedala, da samo zadovoljno družinsko vzdušje ni dovolj, danes to vemo. Po njenem mnenju je najpomembnejša psihonevroimunologija (PNI), ki je potrdila številne vzročno-posledične zveze med endokrinim, imunskim sistemom in psihičnim zdravjem. Veda je stara skoraj dvajset let, vodilna raziskovalka na tem področju pa je bila Candace B. Pert. Raziskava PNI je dokazala, da ima človeška psiha ogromno vlogo pri ozdravitvi. »Možgani proizvajajo hormone in druge snovi, ki potujejo po telesu. Če je oseba optimistična, pozitivno naravnana, se izločajo hormoni, ki krepijo imunski sistem. Nasprotno pa oseba, ki vidi vse črno, negativno, izloča hormone, ki izpodkopavajo imunski sistem. Raziskava Candace B. Pert je znanstvena in ima merljive učinke. Zelo pomembno pa se je zavedati, kako mlada so ta spoznanja,« je povedala Beata Bishop. Sama je bila v veliki prednosti, saj je kot psihoterapevtka po Jungu vedela, kako pomembno je psihično počutje za fizično zdravje, njena lastna izkušnja z rakom pa ji je pomagala pri razumevanju njenih strank, ki so ji zaupale tudi zato, ker je sama prehodila pot od bolezni do ozdravitve. »Najprej je treba ugotoviti, kaj se je z bolnikom dogajalo leto in pol pred izbruhom bolezni. Vse moje stranke so se spomnile kakšnega izjemnega dogodka, bodisi ločitve, izgube službe, skratka nečesa negativnega.« Kako pomembno je za fizično zdravje to, da živimo v skladu z našimi notranjimi hotenji, je Bishopova ponazorila z naslednjim zgledom iz svoje prakse: »Krasna gospa, Nemka, se je poročila z Angležem in preselila v London. Ljubila je svojega moža, sovražila pa je življenje v Londonu. Leto in pol pred diagnozo raka na prsih je nakupovala v lokalni trgovini. Zelo jasno se je spomnila takratnega občutka, da ji je namreč čisto vseeno, ali živi ali pa umre! Zato je res pomembno vprašanje, ki si ga je treba zastaviti in ga ozavestiti, kaj se je dogajalo pred 18 meseci. Tu se potem začne psihoterapevtsko zdravljenje. To pa seveda ne pomeni, da imajo težki dogodki v življenju vedno za posledico to hudo bolezen,« je pomirila prisotne Bishopova.
Odločitev za življenje. Iz svojih izkušenj z bolniki, ki imajo raka, je izpostavila izjemno pomembno odločitev – odločitev za življenje. »Ko bolnega vprašam, ali želi živeti, velikokrat slišimo odgovor – ja, ampak … In nato moram odkriti, kaj se skriva za tem 'ampak'. Večina ljudi sicer želi živeti, vendar ne takšnega življenja, kot so ga živeli dotlej. Če živite v mrtvem zakonu, odidite iz njega! Če hodite v službo, ki jo sovražite, jo zapustite! Pri teh odločitvah gre dobesedno za življenje in smrt!« kar ni mogla dovolj poudariti pravih odločitev Beata Bishop.
Po njenem mnenju gre pri zdravljenju raka vedno za dvotirni sistem – skrb za telo in nujno potrebno psihoterapijo, ne smemo pa izpustiti tudi duhovne dimenzije. »Čeprav je svet, ki ga vidimo, pomemben, ni edini,« je prepričana, »pomembno je, da imamo vsi povezavo s prijaznostjo, z odpuščanjem, to je duhovna dimenzija, ki jo imam v mislih. Ta nima zveze z namišljenim svetom, stati moramo trdno na tleh. Ko sem bila bolna, sem imela globok občutek, da je vse prav, čeprav se nisem vsak dan počutila tako. Imeti to zaupanje pa je dobra osnova za ozdravitev,« je končala svoje predavanje Beata Bishop.