Gozdnim lesnim sortimentom so cene v večini padle, najmanj najbolj kakovostnim furnirskim hlodom, je za STA ob robu današnje okrogle mize o izkoriščanju gozdnih dobrin v Ljubljani pojasnil Jeromel.
Cene so najbolj padle najmanj kakovostnim sortimentom, in sicer celuloznemu lesu iglavcev in listavcev, celo do 30 odstotkov in več, hlodovini srednje kakovosti pa med 10 in 20 odstotki, je ocenil Jeromel. Proces znižanja cen še ni končan, saj se za začetek julija napoveduje dodatno znižanje tako pri hlodovini kot celuloznemu lesu, je dodal.
Ko bo cena padla na raven, ko lastniki ne bodo več krili niti stroškov spravila, bodo prenehali spravljati les iz gozda, a Jeromel meni, da se bo že v jesenskih mesecih predvsem pri hlodovini iglavcev cena počasi spet začela dvigovati. Pri celuloznem lesu pa se cena najverjetneje še nekaj let ne bo začela dvigati.
V Sloveniji se soočamo z veliko viški lesa, veliko lesa stoji tudi ob kamionskih cestah, saj lastniki gozdov lesa nimajo kam več prodati. Kupci v sosednji Italiji in Avstriji imajo skladišča lesa polna in že omejujejo odkup. "Za kakovostne sortimente, predvsem hlodovino, bo za marsikoga prodaja prepozna, les bo izgubil kakovost in bo lahko prodan le še po ceni celuloznih sortimentov," je poudaril Jeromel.
Lastniki gozdov že opažajo manjša žarišča podlubnikov, ki so se namnožili po žledolomu. Jeromel pravi, da žarišč ni pretirano veliko in da v tej smeri dobro služi tudi vreme, saj hladno vreme zavira razvoj podlubnikov.
Na vprašanje glede možnosti združevanja zasebnih lastnikov gozdov in skupnega izvoza lesa na bolj oddaljene trge je Jeromel zatrdil, da je tovrstnih možnosti zelo malo, saj so lastniki nepovezani. "Inštitucije, ki bi morale povezovati lastnike, predvsem na prodaji in izvedbi del, svoje funkcije do sedaj niso opravile, tudi v tem trenutku je ne. Zveza lastnikov se trudi, a nimamo profesionalnega kadra, povečini smo prostovoljci in se s tem nimamo časa ukvarjati," je menil Jeromel.
Sam pogreša povezanost in pravi, da se je pomanjkanje sodelovanja v vsej razsežnosti pokazalo prav v primeru žledoloma, pa tudi pri usposabljanju lastnikov za delo v gozdu, pri izobraževanju.
"Predvsem smo veliko pričakovali od Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki iz naslova gozdnih površin, če ocenim čez palec, letno prejme okoli milijon evrov članarin. Za ta denar pa na področju gozdarstva ne naredijo prav ničesar," je opozoril.
Sogovornika niso našli niti na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki so ga prosili, naj pomaga pri posredovanju pri Slovenskih železnicah, da bi lahko les odpeljali na bolj oddaljene, z lesom še ne zasičene trge. "Ostali smo bolj ali manj sami, kolikor se kdo znajde," je dejal Jeromel in dodal, da bo zato nastala velika gospodarska škoda tako državi kot lastnikom gozdov, saj se bo zmanjšala kakovost poškodovanega lesa, vsaj tretjina pa po njegovi oceni ne bo nikoli spravljena iz gozda.
