Maja 2010 se je na pobočju nad Križajevim posestvom utrgalo pet po vsaj deset ton težkih skal in zgrmelo na njegovo parcelo. Ena se je zarila v pomožni objekt in ga poškodovala, druga je razbila vhod na posestvo, dve sta se ustavili na dvorišču, peta pa na cesti nad naseljem Ravne. Občina Tržič je takrat za sanacijo pobočja odštela okoli 20.000 evrov. S tem pa ni mogla zagotoviti, da se v prihodnosti s pobočja nad Križajevim posestvom med Tržičem in Podljubeljem ne bo odtrgala še kakšna skala.
Domovanje nekdanjega smučarskega asa Bojana Križaja ogrožajo skale, zaplet pa je pristal na sodišču. Do poravnave ni prišlo, predstavniki občine in Križaj pa bodo nadaljevali pogovore glede sanacije in odprave nevarnosti.
Križaj in predstavniki občine so se na poravnavnem naroku sicer zavezali, da javnosti ne bodo razkrivali, v katero smer tečejo pogovori. Tržiški župan Borut Sajovic je po pogovorih na kranjskem sodišču povedal le, da so bliže rešitvi in da gre zgodba v pozitivno smer. Križaj pa je sodišče zapustil brez komentarja. Poravnavni narok tako še ni zaključen in v prihodnje bodo predstavniki občine in tožnik na sodišču in zunaj njega še naprej iskali rešitev, kako sanirati skalni podor in zagotoviti, da se ta ne bo ponovil.
Križaj bo, kot smo uspeli izvedeti, v nasprotnem primeru vztrajal pri tožbi za odškodnino in za odpravo škodne nevarnosti v vrednosti 220.000 evrov. Skupna ocena del na brežini, ki je v lasti občine, je namreč 190.000 evrov. Križaj zahteva od občine, da izvede to sanacijo, hkrati pa terja tudi 30.000 evrov odškodnine, s katero bi pokril vrzel med nastalo škodo leta 2010 in izplačilom zavarovalnice, ki je odobrila škodo v višini 113.000 evrov.
Občina je za takojšnjo sanacijo odštela 20.000 evrov.
Tržiški župan na drugi strani poudarja, da občina ne more biti odgovorna za to, da so se s pobočja zvalile skale, ki so tisoče let mirovale. Sajovic je računal, da bi sredstva za sanacijo lahko prispevala tudi država, saj naj bi gozd na tem območju po novem zakonu prešel v last Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, za zdaj pa je zemljiškoknjižno lastnik občina. A kot ugotavlja Sajovic, jim je država obrnila hrbet in nanjo očitno tukaj ne bo računati.
