Po petkovem kongresu PS je postalo hitro jasno, da je Slovenija, vsaj po odzivih koalicijskih partnerjev, zapadla v novo hudo politično krizo, ki ima lahko po mnenju poznavalcev dolgoročne negativne posledice. A pustimo zdaj to, vrnimo se na dogajanje znotraj največje parlamentarne stranke. Kongres je namreč pokazal, da je stranka izredno razdeljena, kar je nakazal že potek kongresa. V nasprotju z Zoranom Jankovićem, ki je bil ves čas med člani stranke, se z njimi rokoval in prijateljsko objemal, Alenke Bratušek ni bilo videti nikjer.
Kongres je raje preživela v zakulisju, na hitro je med člane stopila le, ko se je odpravila na volišče. »Že takrat je bilo mnogim jasno, kdo bo zmagal,« pravi eden od naših virov, ki je pozorno spremljal dogajanje. Za Alenko Bratušek je sicer znano, da ni rada med ljudmi, saj je to tudi že sama omenila. Pred časom pa naj bi po informacijah naših virov s prijateljico Mašo Kociper celo kramljali o tem, kako se jima gnusi rokovanje z rajo. Imata kar veliko skupnega – tudi to, da sta obe imeli precej koristi od Zorana Jankovića, ki sta mu zdaj obrnili hrbet. Alenka se torej ni rokovala z vsakim od raje, ampak samo s tistimi poslanci, ki so vnaprej obljubili, da jo bodo pred kongresom in na njem javno podprli. Ravno zaradi Alenkine ignorance do članov stranke, navadnih ljudi, ki so v stranko stopili z upanjem na boljši jutri, ji je marsikdo v zadnjem trenutku odrekel svoj glas, še trdijo naši viri.
Že isti večer in v soboto zjutraj je bilo slišati govorice, da naj bi nekateri vidni člani stranke iz nje izstopili. Ljudje, ki zdaj najavljajo svoj izstop iz stranke, so večinoma prav tisti, ki so imeli največje koristi od Zorana Jankovića in s katerimi se je Alenka že pred kakšnega pol leta dogovorila, da bodo, če se bo Janković vrnil k predsedniški funkciji, ustanovili novo stranko. Govorice o tem, da bi v primeru poraza v PS Alenka ustanovila svojo stranko, krožijo že od lani, ko se je začelo govoriti o kongresu stranke. Tudi to dokazuje, da že ves ta čas ni imela namena sodelovati z Jankovićem.
Da se v ozadju nekaj kuha, kaže tudi izjava Janija Möderndorferja, ki je takoj po koncu kongresa dejal: »Zdaj, ko ni šlo po scenariju A, sledi scenarij B.«
To pa je nova stranka, ki jo pomaga ustvarjati ravno Möderndorfer in pa svetovalec za odnose z javnostmi Matija Sevšek, ne pa glasovanje o zaupnici v parlamentu, kot napačno predvidevajo nekateri domači mediji. Koalicijski partnerji so namreč Alenko po kongresu takoj zapustili in ne bodo glasovali zanjo, če bi morda prišlo do nezaupnice. Najpomembnejša informacija za zdaj pa je ta, da že novačijo ljudi iz strank Desus, DL in LDS. Vse te stranke so zelo majhne, zato je seveda nekaterim članom v interesu, da bi se pridružili kakšni večji. Vprašanje je seveda le, ali bo nova stranka res tako velika, kot pričakuje Bratuškova, ali pa ima ženska, ki nima stika z okolico, ker se ji raja gnusi, pač popačeno sliko. Kar seveda ni nenavadno – spomnimo se le Marie Antoinette, ki je naivno predlagala, naj tisti, ki so lačni kruha, raje jedo potico.
Bratuškova se je sicer že v petek zavila v globok medijski molk, šele jutri naj bi se po nekaterih informacijah sestala s predsednikom republike Borutom Pahorjem. A zmotno je mišljenje, da bi odstop Alenke Bratušek avtomatično pomenil predčasne volitve. Predsednik republike Borut Pahor lahko mandat za sestavo vlade še vedno zaupa komurkoli, ki bi mu uspelo zbrati zadostno podporo v parlamentu. V zadnjem času se je veliko špekuliralo tudi o imenovanju tehnične vlade, ki bi jo vodil neodvisni strokovnjak. Ali bo proces iskanja novega mandatarja ob zdajšnji zasedbi državnega zbora sploh stekel, je odvisno tako od koalicijskih kot opozicijskih strank. Če se bodo poenotile v tem, da so nove volitve najboljša rešitev, bi lahko na volišča odšli še pred parlamentarnimi počitnicami, že julija. Zakon o volitvah v državni zbor namreč pravi, da se predčasne volitve opravijo najpozneje dva meseca po razpustu državnega zbora, vendar najprej 40 dni od dneva razpisa, razpiše pa jih predsednik republike z aktom o razpustitvi državnega zbora. Janez Janša je v svojih odzivih že dal vedeti, da še pred volitvami pričakuje spremembo volilnega sistema, a težko je verjeti, da bi tako spremembo podprle stranke, ki hodijo po robu: Državljanska lista, SLS, NSi in Desus, saj bi dvig volilnega praga pomenil, da bi na naslednjih volitvah ostale pred vrati parlamenta.
Volitev, če se načrt Alenke Bratušek v razmeroma kratkem času ne uresniči, pred jesenjo realno ni pričakovati, medtem pa lahko naša država spet zdrsne v globoko finančno krizo. Gospodarstveniki že opozarjajo, da se je s politično krizo že prekinil pozitivni trend, ki smo ga lahko zaznali v prvem tromesečju letošnjega leta, na politična nesoglasja pa so se že odzvali finančni trgi, saj se je obrestna mera na desetletne slovenske obveznice že zvišala za 0,35-odstotne točke, brez aktivne vlade, ki bi nadaljnjo rast lahko preprečila, pa se nam ne obeta nič dobrega.
