Hkrati pa bo znano, koliko, če sploh, bodo morali lastniki nepremičnin prispevati v državno blagajno.
Sodniki lahko danes ugotovijo neustavnost zakona ter vladi in državnemu zboru naložijo, da v določenem roku, običajno gre za leto dni, neustavnost odpravita. Lahko pa varuhi ustave razveljavijo določene člene ali kar celoten zakon. Kot je za STA pojasnil ustavni pravnik Erik Kerševan, je zakon o davku na nepremičnine tako kratek in notranje povezan, da bi že razveljavitev nekaj členov lahko celoten zakon naredila za brezpredmetnega.
Tako bi se lahko zgodilo, da sodniki odločijo, da se namesto novega zakona še vedno uporablja stari, in bi, dokler država ne uskladi zakona z ustavo ali pa celo spiše novega, še vedno plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek na premoženje, nadomestilo za uporabo gozdnih cest in davek na nepremičnine večje vrednosti.
Od odločitve ustavnega sodišča bo odvisna tudi usoda spremembe zakona, ki zagotavlja 0,15-odstotno davčno stopnjo vsem fizičnim osebam, ki imajo v lasti nepremičnino, ne glede na to, ali v njej bivajo ali ne. Če bo zakon padel, je tudi sprememba brezpredmetna. Če bo zakon prestal ustavno presojo, pa bo veljala tudi omenjena sprememba.
Imetnike nepremičnin zagotovo zanima predvsem, kako bo odločitev sodišča vplivala na roke.
Če se bo vse izšlo po željah vlade, bodo upoštevali stanje v uradnih evidencah na datum 1. 5. 2014, odločbe pa naj bi bile izdane do 15. julija. Če bo treba zakon popraviti, pa se zna vse skupaj zavleči za kakšen mesec. A glede na to, da država močno računa na denar, ki ga bo pobrala na tak način, ni pričakovati, da bi se zakonu letos odpovedali. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine, zaradi uvedbe popravka pa naj bi ji letos uspelo v državno blagajno spraviti med 160 in 170 milijonov evrov.
Ustavno sodišče je sicer prejelo sedem zahtev za presojo ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, katerega uvedba je v javnosti povzročila veliko razburjenja in nasprotovanja. Ustavno sodišče je najprej prejelo šest zahtev za ustavno presojo, vložili so jih predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet. Izpodbijajo 13 členov zakona, ki naj bi med drugim kršili ustavna določila glede zasebne lastnine, enakosti pred zakonom, pravnega varstva ter lokalne samouprave in avtonomije lokalnih skupnosti.
Sporni se jim zdijo med drugim višina obdavčitve in vrednotenje nepremičnin, ki je osnova za davek, različna obdavčitev rezidenčnih in nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin ter energetskih in drugih industrijskih nepremičnin, delitev davčnega prihodka med državo in občine, omejene možnosti občin pri določanju davka in dane možnosti glede pritožbe.
Naknadno je zahtevo za presojo ustavnosti dela zakona minuli teden vložila še varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Meni namreč, da je določba, ki za zavezance določa neprofitne najemnike v denacionaliziranih stanovanjih, v neskladju z načelom enakosti.
