Slovenija

Po ocenah Elesa poškodovanih 30 kilometrov daljnovodov

STA
4. 2. 2014, 18.23
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Žled in sneg, ki sta prizadela večji del države, sta poškodovala ali uničila 30 kilometrov daljnovodov, izven obratovanja pa jih je 174 kilometrov oz. devet odstotkov. V Elesu pravijo, da imajo za pokritje škode dovolj finančnih sredstev, pričakuje pa tudi prilive iz zahtevkov od zavarovalnic. Med distributerji ima največ škode Elektro Ljubljana.

Po zadnjih podatkih je na daljnovodu Kleče-Divača huje poškodovano ali podrto najmanj 13 daljnovodnih stebrov, na daljnovodu Beričevo-Divača pa 18. Oba daljnovoda bosta do odprave posledic nesposobna za obratovanje, zaradi česar je RTP Divača, s tem pa Primorska, napajana preko daljnovodnih povezav iz Hrvaške in Italije, so sporočili iz Elesa.

Elesovi delavci rešujejo tudi okvaro na daljnovodu Slovenj Gradec-Velenje, kjer sta bila huje poškodovana dva daljnovodna stebra. Zaradi sedmih podrtih daljnovodnih stebrov je zunaj obratovanja tudi daljnovod Cerkno-Idrija.

Vse poškodbe so izključno posledica žledu, ki se je nabral na vodnikih, izolatorjih in daljnovodnih stebrih. To dodatno breme žledu je za štiri- do petkrat večje, kot pa je projektirana preobremenitev.

Za zdaj prednostno odstranjujejo vodnike na mestu križanj s cestami, s sanacijo poškodovanih odsekov daljnovodov pa bodo začeli takoj, ko bo to mogoče. Problematiko, ki zadeva prenosno omrežje in načrte povezane z njegovo sanacijo, je direktor Elesa Aleksander Mervar danes predstavil tudi obrambnemu ministru Romanu Jakiču. Ta je povedal, da bo nastale razmere v četrtek obravnavala vlada.

V Elesu so še povedali, da je sanacija daljnovodov cenejša od novogradnje, saj odpadejo stroški umeščanja v prostor. Kot so pojasnili, je strošek popravila daljnovodov odvisen od napetostnega nivoja in od konfiguracijskega nivoja terena. Ker se cene po teh kriterijih gibljejo med 150.000 in 500.000 evrov na kilometer, bi strošek lahko znašal med 4,5 milijona in 15 milijoni evrov.

Precej odjemalcev v različnih delih države je še vedno brez elektrike, so pa elektrodistribucijska podjetja vseskozi na terenu ter odpravljajo poškodbe in odjemalcem znova zagotavljajo oskrbo.

V Elektru Ljubljana ocenjujejo, da je na njihovem distribucijskem omrežju po prvih ocenah nastalo za pet do deset milijonov evrov škode. Ker imajo infrastrukturo zavarovano tudi za primer žleda, v družbi pričakujejo, da jim bo zavarovalnica povrnila vsaj del nastalih stroškov, so povedali na današnji novinarski konferenci.

Največ škode je nastalo na Notranjskem, kjer je prišlo do okvare dveh njihovih 110-kilovoltnih daljnovodov, podrlo pa se je tudi deset stebrov. Škodo bodo sanirali s pomočjo Elesa, ki jim bo posodil sedem havarijskih drogov, saj imajo sami le tri. Ocenjujejo, da bodo za njihove zamenjave potrebovali približno teden dni. Ob 16. uri je bila na območju Elektra Ljubljana oskrba motena pri približno 22.000 odjemalcih.

V Elektru Maribor škode še ne morejo oceniti, bo pa zagotovo večmilijonska, so povedali za STA. Ujma pred petimi leti, ki je bila po prvih ocenah manj obsežna, kot je sedanja, je povzročila 3,2 milijona evrov škode, so potegnili primerjavo. Sanacija bo potekala vsaj šest mesecev do enega leta. Brez elektrike je bilo opoldne na njihovem območju nekaj več kot 7000 odjemalcev.

V Elektru Gorenjska ocen o škodi še ne morejo podati, prvo oceno bi lahko imeli v petek. V primerjavi z ostalimi elektro podjetji so imeli v tokratni ujmi manj škode, kar pripisujejo tudi dejstvu, da imajo kar 60 odstotkov omrežja pod zemljo. Popoldne je bila prekinjena oskrba z električno energijo le še 251 odjemalcem, 733 odjemalcem pa so elektriko zagotovili s pomočjo agregatov.

V Elektru Primorska so povedali, da je poškodovanih 150 kilometrov vodov, prizadeta pa je polovica distribucijskega omrežja. Začasno sanacijo napovedujejo v dveh do treh mesecih, dokončna sanacija pa bo trajala vsaj dve do tri leta. Škoda je po njihovih trenutnih ocenah milijonska, o konkretnih številkah še ne morejo govoriti. Na njihovem območju je brez napajanja 333 transformatorskih postaj oz. 8944 odjemalcev.

V Elektru Celje ocenjujejo, da bo obseg škode ogromen, je pa za natančne številke še prezgodaj. Od skupno 800 transformatorskih postaj je bilo brez napetosti 450 transformatorskih postaj oz. več kot polovica. Na terenu je prek 350 delavcev Elektra Celje. Na območju, ki ga pokrivajo, je bilo ob 16. uri brez napajanja še vedno 4259 odjemalcev oziroma 398 transformatorskih postaj. Najbolj prizadeti so daljnovodi, transformatorske postaje in nizkonapetostna omrežja.