...gamsa. Različni dobavitelji večkrat tedensko dostavljajo različno hrano za naše živali. Danes nam je dobavitelj sadje in zelenjavo iztovoril pri zapori ceste pri hotelu Mons, od koder smo ga morali sami prepeljati po nevarni in za promet zaprti Večni poti, kjer grozijo drevesa, ki se še naprej rušijo na cesto.
Padajoče drevje in vejevje je v noči na nedeljo pomendralo tudi del ograje pri risih. Zaradi prevelike nevarnosti padajočega drevja do danes vrzeli še ni bilo mogoče sanirati. Do včeraj zvečer risa ograde nista zapustila. To pa se je spremenilo v zadnji noči na torek. Živali za ljudi nista nevarni. Usodni pa sta bili za gamsa, ki sta si ga izbrali za plen, kljub obilici hrane v njuni ogradi, ki so jima jo nastavljali oskrbniki.
Živalski vrt Ljubljana je stalno povezan s strokovnjaki, ki proučujejo rise v naravnem okolju iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Ris se nekaj dni vrača k svojemu plenu in se hrani z njegovim mesom, zato bomo v bližino postavili več živolovk, v katere ju bomo skušali čim prej uloviti.
V ZOO Ljubljana čakajo dostavo nove zaloge sena pogodbenih dobaviteljev. Zaradi težke prevoznosti lokalnih cest v Sloveniji zaenkrat prevoz ni mogoč, prav tako pa tudi ni mogoč po Večni poti do živalskega vrta. Podobno čakajo tudi dobavitelji briketov, rib za morske leve, sadja in zelenjave. Z vsemi dobavitelji se dogovarjamo, za prevzem hrane pred zaporo Večne poti, od koder jo sami vozimo do živalskega vrta. Večna pot ostaja zaprta zaradi velike nevarnosti padcev dreves.
Ris in njegov življenski prostor
V ogradi Živalskega vrta Ljubljana sta živela mlajši samec in samica. Samica je letnik 2009 in je k nam prišla iz živalskega vrta Chemnitz v Nemčiji, samec je letnik 2007 in je k nam prišel iz Szeged ZOO-ja na Madžarskem. Pripadata karpatski podvrsti risov, katera je bila ponovno naseljena tudi v Sloveniji leta 1973.
Ris je naša največja domorodna mačka. Njegovo telo je dolgo do 130 cm, rep do 20 cm. Njegova masa je do 30 kg. Samice so manjše in lažje. Zadnje noga ima daljše od sprednjih, zato v dolgih skokih lahko doseže plen. Če plen zgreši ga ne zasleduje, ker ima majhno srce v primerjavi s telesnim volumnom in ni vzdržljiv. Kožuh je lisast, z lahkoto se prikrije v okolju. Zimska dlaka je gostejša in svetlejša. Ris zelo dobro sliši, vidi in voha. Kot vsi plenilci ima oči nameščene spredaj, to mu omogoča globinsko gledanje pri zalezovanju plena. Življenjski prostor označuje z iztrebki in urinom. Na podplatih ima žleze s katerih vonjavami označuje teren, označuje tudi s praskami s kremplji.
Risi so razširjeni v severni in srednji Evropi do Urala in Kavkaza. Najraje živijo v obsežnih nižinskih in gorskih gozdovih z obiljem starih in podrtih dreves. Ris je značilen gozdni prebivalec. Sicer naseljuje različne habitate, močno je odvisen od količine plena. V Sloveniji živi predvsem na območju dinarskega gozda bukve in jelke.
Večino leta preživi samotarsko, le v času parjenja se odpravi na paritvena območja, kjer se pari poiščejo. Velikost ozemlja na katerem živijo je odvisna od količine plena. Naravnih plenilcev nima. Risi v naravi lahko živijo do 17 let. Naši najstarejši risi so dočakali 21 let.
Paritveno obdobje traja od sredine februarja do konca marca. Brejost traja povprečno 73 dni. V suhem zavetju samice maja ali junija skotijo do tri gole in nebogljene mladiče. Kadar hranijo in negujejo mladiče, samice pogosto predejo. Risji mladiči so lahko zelo napadalni do šibkejših mladičev, predvsem v obdobju, ko preidejo od sesanja mleka na mesno hrano. Zakaj to počnejo natančno še ne vemo. Samice spolno dozorijo v drugem letu starosti, samci pa v tretjem letu.
Ris pleni srne, jelene, muflone, gamse, divje prašiče, zajce, gozdne kure, male glodavce. Predvsem lovi tiste živali, ki so na njegovem ozemlju najštevilčnejše in jih tudi najlaže upleni. Kot vse mačke imajo majhno srce v primerjavi s telesom in niso tako vzdržljivi, kot volkovi. Okoli dvajset ur na dan počivajo, spijo in si negujejo kožuh, približno štiri ure na dan pa so dejavni. Risi radi počivajo v suhem zavetju, ki jih varuje pred vlago in vetrom.
Ris je bil pri nas v 19. stoletju iztrebljen zaradi pretiranega lova. V Kočevskem Rogu pa so leta 1973 izpustili na prostost tri samce in tri samice, ki izvirajo iz Slovaške. Naselitev je bila uspešna, razširil se je do Alp. V velikem delu Evrope je ris iztrebljen. V zadnjih letih populacija risov v Sloveniji ponovno upada. Risa je v naravi težko opaziti. Kadar zasliši, da se mu bližajo ljudje, se neslišno umakne. Verjetno pa nas na razgledišču, kjer je skrit pred pogledi, neopaženo opazuje, ne da bi mi slutili, da je v bližini.
Po ocenah strokovnjakov v Sloveniji živi le še 15 do 20 risov. Več o risih v Sloveniji na www.dinaris.org .
Pri nas oskrbniki redno hodijo v ogrado z risi. Risi niso napadalni in se umaknejo. V Živalskem vrtu Ljubljana sta imela zelo veliko ogrado v naravnem gozdu, v takšnem okolju kot v naravi. V njej sta živela zelo naravno (divjinsko) življenje, zato so ju tudi naši obiskovalci zelo težko opazili. Le majhen odstotek risov pleza po drevesih. Te značilnosti je imela naša samica, ki je večino dneva preživela na hrastu ali smreki znotraj ograde.
