Komisija je v zaključnem poročilu nadzora premoženja predsednikov parlamentarnih strank ugotovila, da sta predsednik SDS Janez Janša in nekdanji predsednik Pozitivne Slovenije ter ljubljanski župan Zoran Janković večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo.
Bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, so pokazali, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom, česar pa komisiji ni nikoli prijavil.
Komisija je tudi ugotovila, da je leta 2011 na Jankovićev osebni bančni račun prispelo 208.000 evrov z verižnimi transakcijami, ki so se začele v podjetju Grep. Tega so sicer ustanovili posebej za gradnjo športnega parka Stožice. Ta projekt naj bi nekateri vanj vpleteni izkoristili za lastno okoriščanje, pod drobnogledom preiskovalcev se je med drugim znašel tudi ljubljanski župan. Hišne preiskave so kriminalisti opravili septembra 2012, ovadbe pa naj bi bilo pričakovati v kratkem.
Pri Janši pa je komisija ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin in premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Hkrati so ugotovili, da se je Janši premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.
Komisija je problematizirala tudi Janšev nakup stanovanja v Ljubljani. Podjetje Imos naj bi leta 2005 prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti zavezančevih nepremičnin do skoraj polovice sofinanciralo nakup stanovanja.
Prav zaradi domnevno spornih poslov Janše z Imosom je Nacionalni preiskovalni urad na tožilstvo poslal kazensko ovadbo. Ovadili so tri ljudi, poleg Janše še nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja, po ugotovitvah policije pa naj bi trojica zlorabila položaj. Zoper Janšo je stekla tudi finančna preiskava.
Tako Janša kot Janković sta ugotovitvam v poročilu oporekala, jih zavračala in poudarjala, da nista imela možnosti ugovora na očitke. Oba sta na upravno sodišče tudi vložila tožbo zaradi poročila protikorupcijske komisije, poleg tega sta zahtevala izdajo začasnega zadržanje poročila, vendar pri tem nista bila uspešna.
Objava poročila je imela tudi politične posledice, po mnenju vodstva KPK premikov ni bilo
Objava poročila je zagotovo eden od dogodkov, ki je lani v Sloveniji najbolj odmeval, saj je zaradi ugotovitev v poročilu prišlo do politične krize in nato razpada desnosredinske vlade pod vodstvom Janše, Janković pa se je umaknil z vrha PS. Vodenje PS je prevzela Alenka Bratušek, ki je po izglasovani konstruktivni nezaupnici Janševi vladi postala mandatarka, marca pa smo dobili novo vlado.
Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je ob objavi poročila dejal, da sta možnosti dve; ali člane komisije zaprejo, ker so neutemeljeno očrnili in napadli najvišje predstavnike države, ali pa ti sprejmejo odgovornost in ustrezne ukrepe. V nasprotnem primeru po njegovem mnenju nima več nobenega smisla, da komisija ter zakon o integriteti in preprečevanju korupcije obstajata.
Konec novembra je tričlanski senat KPK presenetil z nepreklicno odstopno izjavo. Klemenčič je pojasnil, da so odstop napovedali že ob objavi poročila, v primeru, da se nič ne bo spremenilo, in se tudi ni.
Habičeva: Danes bolj jasno, kako nas lahko korupcija udari po žepu
Habičeva sicer ugotavlja, da je stopnja zaznavanja problematike korupcije večja, a predvsem zato, ker je zdaj bolj jasno, kaj korupcija stori neki zdravi družbi, in ker na lastnih žepih lahko občutimo, kakšne konkretne posledice ima korupcija.
Če so organi pregona v zadnjem letu razkrili več gospodarskega kriminala - leto 2013 so med drugim zaznamovale tudi preiskave v bankah in zdravstvenih ustanovah -, ne pomeni, da korupcije prej ni bilo, je povedala za STA. So pa organi pregona in neodvisne institucije v letu 2013 bolje sodelovale med seboj kot doslej, rezultati dela zadnjih let pa so končno vidni, meni Habičeva.
Pomembno se ji zdi, da se integriteta gradi od zgoraj navzdol, in če integritete ni v vodilnem menedžmentu organa, težko pričakujemo visoko stopnjo integritete, zaupanja in etike zaposlenih v teh organih. Zato je pomembno, kdo je na vodstvenih položajih, da pride do premikov v boju proti korupciji, je opozorila.
A Habičeva poudarja, da je treba za boj proti korupciji zagotoviti tudi ustrezno zakonodajo in finančna sredstva ter neodvisnost od politike.
