Novice Svet24

S kakšnimi težavami se srečujete v branži, ki je močno povezana s propadom slovenskega gradbeništva?

V branži imamo resnično veliko težav ali če drugače obrnemo - izzivov. Tudi v zadnjem času se je nekaj naših partnerjev zapletlo v insolvenčne postopke, to pa seveda zelo prizadene naše poslovanje. V branži še vedno ostaja ena ključnih težav splošna likvidnost oziroma plačilna nedisciplina. Prav v zadnjih mesecih se stvari malenkostno spreminjajo, vendar ocenjujem, da bomo še deležni kakšnega neprijetnega dogodka na tem področju.

Ocenjujete, da je gradbeništvo tako zelo prizadeto, da se bo težko pobralo?

V gradbeništvu se prihodnje leto napoveduje malenkostna rast, vendar sam menim, da v kolikor ne bo država pričela z nekaj velikimi infrastrukturnimi projekti, tega ne bomo dočakali. Nadejam pa se, da lahko ponovno pričakujemo pozitivno rast v gradbeništvu leta 2015. Kljub vsemu tudi v Salonitu ostajamo optimisti, saj slišimo napovedi o gradnji energetskih objektov, cest, nekaterih okoljskih projektov, predvsem centrov za ravnanje z odpadki in čistilnih naprav. Nekaj se tako vendarle premika, v tem trenutku žal le tisto, kar je vezano na evropska, kohezijska sredstva, vendar verjamem, da se bodo v prihodnjem letu ali letu in pol stvari vendarle počasi ponovno obrnile navzgor.

Kako v Salonitu premagujete te težave?

Prvi ukrepi so bili tisti, ki prinašajo nove posle, skušamo pridobiti nove kupce z nam bližnjega in domačega območja, to je severovzhodne Italije in seveda Slovenije. Veliko smo že naredili na zmanjševanju stroškov, to nas čaka tudi v prihodnje. Verjamem pa, da bo v letu 2014 ključni izziv obvladovanje plačil oziroma obvladovanje naših kupcev na ta način, da bomo morali pravilno oceniti, ali bodo lahko material, ki jim ga bomo dobavili, lahko v celoti in pravočasno plačali. Mislim, da čaka tu prav vse, ki smo vpleteni v gradbeno verigo, še kar nekaj izzivov v naslednjem letu.

Omenili ste, da iščete nove priložnosti tudi na novih trgih, ki so nekoliko bolj oddaljeni in zato niso logična izbira cementarn?

Prav v zadnjem času smo dobili nekoliko večje povpraševanje iz Alžirije. Videti je, da so severnoafriške države, v kolikor so politične razmere tamkaj kolikor toliko stabilne, precej vpletene v velike infrastrukturne projekte. Zato bomo na teh trgih zagotovo še iskali svoje priložnosti. Tudi Libija je zanimiv fenomen, saj so stroški prevoza z ladjami precej nižji, to pa nam omogoča konkurenčnejše cene tudi v oddaljenejših obmorskih krajih. Kar pa se kopenskega prevoza tiče, je naš doseg nekje v polmeru dvestotih kilometrov, v tem krogu bomo torej iskali svoje tržne priložnosti.

Če pogledava v časovno nekoliko bližnje obdobje, kaj načrtujete v prihodnjem letu in obdobju nekje do konca desetletja?

Pred nami sta dve ključni nalogi - prva je kadrovsko, druga pa finančno prestrukturiranje podjetja. Vse to naj bi vodilo k utrjevanju tržne pozicije, ki pa je ključna za uspešno poslovanje podjetja. Večjega oživljanja gradbeništva žal res še ni opaziti, zato računamo na državo, da bo začela nekaj velikih infrastrukturnih projektov. V preteklosti se je veliko govorilo tudi o velikih energetskih projektih, cestah, železnici, prepričan sem, da se bo vsaj kakšen izmed teh vendarle pričel v prihodnjem letu.

Kako vidite, podjetje, katerega vodenje ste prevzeli, v prihodnosti?

Sam menim, da ima podjetje zelo dober poslovni položaj. Seveda pa smo ob vseh težavah, s katerimi se je podjetje srečevalo v preteklih letih, prepričani, da smo blizu dna ali da je dno krize že za nami. Stavimo na krepitev konkurenčnosti, ob tem pa želimo ostati ključni igralec na področju pridelave in prodaje cementa v širši regiji. Zelo pomembna pa bo tudi tehnološka optimizacija procesov v proizvodnji. Pomembno bo tudi dobro sodelovanje in razumevanje z lokalno skupnostjo, saj se v tem območju čuti sprejetost podjetja in povezanost z okoljem, kar bomo negovali tudi v prihodnje v obojestransko korist.

Samo nekaj ključnih podatkov o načrtih poslovanja Salonita v letu 2014 bi rad poudaril. Prihodki delniške družbe bodo v višini 46,7 milijona evrov, načrtujemo rast prodaje za okoli deset odstotkov, vendar predvsem na račun tujih trgov, saj na domači trg v tem trenutku še ne moremo računati. Kaže se nam več večjih poslov predvsem z Libijo in tudi z Italijo. Iz tega seveda sledi rast proizvodnje in povečanje izkoriščenosti proizvodnje, ki je v tem trenutku relativno slaba, saj imamo kapacitete zasedene okrog petdeset odstotno. Pomembno je tudi to, da načrtujemo pozitiven poslovni izid tako iz tekočega kot tudi čistega poslovanja. Tržna situacija ni toliko neznana kot je neznano stanje naših ključnih kupcev in splošno gospodarsko stanje v Sloveniji. Naredili smo ambiciozen načrt, vendar se zavedamo, da nas čaka zelo zahtevno poslovno leto.

Pravite, da vas lokalno okolje dobro sprejema in na vas ne gleda kot na proizvodnjo, ki onesnažuje okolje?

V zadnjih desetih letih smo v Salonitu intenzivno vlagali v posodobitev proizvodnega procesa. Čeprav smo bili v določenem obdobju zaradi tega zelo zadolženi, pa imamo danes v Anhovem zelo sodobno napravo, ki nam omogoča razmišljati tudi o bolj svetlih perspektivah in da kljub tako globoki gospodarski krizi obvladujemo situacijo. Sodobna tehnologija ne onesnažuje okolja, kar dokazujemo tudi z rednimi meritvami onesnaženosti zraka na več lokacijah v bližini tovarne. Te pa dokazujejo, da ljudje, ki živijo v neposredni bližini Salonita, dihajo dober zrak.