Za zakon je glasovalo 49 poslancev, proti pa 30. Ponovno odločanje je z odložilnim vetom zahteval državni svet, ki med drugim meni, da je zakon slab in škodljiv za lokalne skupnosti, v več točkah tudi ustavno sporen. Upoštevati bi bilo treba mnenja lokalnih skupnosti in zakon sprejemati po rednem postopku, so opozorili.
Minister za finance Uroš Čufer je dejal, da so se zaradi težav z arbitrarnostjo pri določanju višine dajatev na nepremičnine odločili za enoten sistem davka, posodobitev davčnega sistema naj bi vodila do večje pravičnosti. Priprava davka je povezana tudi s proračunskimi potrebami in glede na ocene je - ko je cilj povečanje davčnih prilivov - ta davek še najmanj škodljiv, je dejal in dodal, da je sedanja raven obdavčitve nepremičnin v Sloveniji razmeroma nizka.
Poslanske skupine niso spreminjale mnenja glede zakona. Opozicija je menila, da je davek krivičen, škodljiv in nesistemski ter da bo vplival na finančno stanje občin, na izvajanje njihovih nalog in na socialni položaj ljudi. Davek na nepremičnine je v drugih državah prihodek občin, ta sistem pa da bo "plenilski", bo pomenil novo nacionalizacijo in oslabil podeželje. Opozorili so, da bi bilo treba sistemski zakon sprejemati po rednem postopku. Po njihovem mnenju bo imelo zadnjo besedo o zakonu ustavno sodišče.
V koaliciji so menili, da bo tovrsten način obdavčitve nepremičnin bolj enakopraven, ker bo poenotil obdavčitev nepremičnega premoženja v celotni državi in se tovrstne obremenitve ne bo več določalo arbitrarno. Z vsemi rešitvami niso zadovoljni, razumejo pa težak položaj države in menijo, da bi bile alternative za povečanje prihodkov slabše. Pričakujejo, da se bo morebitne anomalije glede vrednotenja nepremičnin pravočasno odpravilo.
Davek na nepremičnine bo uveden s 1. januarjem 2014. Nadomestil bo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, davek od premoženja, pristojbino za vzdrževanje gozdih cest ter davek na nepremičnine večje vrednosti. Davek - pričakovani skupni priliv na letni ravni je okoli 400 milijonov evrov - se bo polovično delil med državo in občinami Izjema bodo prva tri leta, ko bo v celoti prihodek države, občine pa bodo prejele enak znesek, kot so ga obračunale za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012.
Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, navedena v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti.
Davčna stopnja za stanovanjske nepremičnine, v katerih zavezanec biva ali jih daje v odplačni najem, bo 0,15 odstotka, za nerezidenčne pa 0,50 odstotka. Poleg tega bo za stanovanjske nepremičnine, ocenjene nad 500.000 evrov, davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečana za 0,25 odstotne točke.
Prejemniki socialne pomoči ali varstvenega dodatka bodo plačevali polovico nižji davek na stanovanjske nepremičnine, invalidi na invalidskih vozičkih pa 30 odstotkov nižji davek. Zavezancu, ki ne bi mogel plačati davka, zakon omogoča, da poda predlog za zavarovanje obveznosti iz naslova davka z vknjižbo zastavne pravice ter prepovedjo odtujitve in obremenitve te nepremičnine.
Za poslovne in industrijske stavbe in zemljišča bo stopnja 0,75 odstotka, med temi za energetske objekte in zemljišča 0,40 odstotka. Zemljišča za gradnjo stavb in druga zemljišča bodo obdavčena z 0,50 odstotka.
Kmetijski objekti bodo obdavčeni z 0,30 odstotka, druge stavbe - stavbe za javno rabo in drugo splošno rabo - pa z 0,50 odstotka.
Kmetijska zemljišča bodo obdavčena z 0,15 odstotka, gozdna zemljišča z 0,07 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki po dejanski rabi niso trajni nasadi, je predvidena zgornja meja obdavčitve, in sicer za takšna kmetijska zemljišča 20 evrov na hektar, za gozdna pa pet evrov na hektar.
Za stavbe, ki so nelegalne gradnje, se bo osnovna stopnja davka, določena za posamezno skupino nepremičnin, povečala za trikrat.
Davka se ne bo plačevalo za kulturne spomenike, ki služijo za javno in splošno rabo, sakralne objekte, namenjene bogoslužni dejavnosti, ter neplodna zemljišča, varovalne gozdove in gozdne rezervate. Prav tako ga bodo oproščene humanitarne organizacije, diplomatska predstavništva, mednarodne organizacije in institucije EU.
Lastniki nepremičnin bodo do 1. februarja 2014 prejeli obvestila s podatki o nepremičnini in izračunanem davku. Za prvo odmero davka se bodo uporabili podatki o vrednosti nepremičnin na dan 1. april 2014. Vlada načrtuje tudi spremembe pri množičnem vrednotenju nepremičnin, in sicer se bo lahko v določenih primerih upoštevalo posebne lastnosti nepremičinine in vrednost določilo glede na posamično cenitev.
Nepremičninski davek dokončno potrjen
DZ je danes v ponovnem odločanju po vetu državnega sveta s potrebno absolutno večino sprejel zakon o davku na nepremičnine. Zakon bo uveljavljen z letom 2014 in bo nadomestil sedanje nepremičninske dajatve. Lastniki bodo pred odmero prejeli informativne izračune.