Gantar izpostavlja, da je svoj odstop - v kolikor ne bo uspel izpeljati nujnih sprememb, ki bi tudi v bodoče zagotovile uspešen, še vedno dostopen, kakovosten in finančno vzdržen zdravstveni sistem - napovedal že pred nekaj manj kot pol leta.
Kot piše v odstopni izjavi Bratuškovi, ga glede na razmere v politiki in zdravstvu "skrbi, kje se bodo naši državljani v bodoče zdravili". "Sam odgovornosti za vse to vsekakor ne morem prevzeti. V okviru koalicije nismo uspeli opraviti nujne razprave na temo reševanja zdravstvenega sistema in tako nisem uspel prepričati vpletenih, da laična pričakovanja in hotenja ne vodijo k pravi in dolgoročni rešitvi težav v zdravstvu. In tudi to je zadosten razlog, da nepreklicno odstopam z mesta ministra za zdravje," svojo odločitev utemeljuje Gantar.
Glede koncesij Gantar poudarja, da je resda zagovornik javnega zdravstva, vendar meni, da "je bitka mnogih politikov znotraj stranke SD, večine sindikatov, pa številnih civilnih gibanj, ki bi želeli koncesionarje z zakonom onemogočiti, prešla vse razumne meje".
V odstopni izjavi ocenjuje, da "obstaja veliko pogledov različnih 'poznavalcev zdravstva', ki v imenu javnega zdravja zavirajo kakršno koli učinkovito spremembo". "Prepričan sem, da je v interesu teh 'poznavalcev zdravstva', verjetno že vedo zakaj, da se v zdravstvenem sistemu nič ne spremeni. Tudi znotraj sedanje vladne koalicije so pogledi na sodobno, razvitim državam primerljivo ureditev zdravstva preveč različni, da bi takšno zakonodajo lahko sprejeli," meni Gantar.
"Skoraj nepremostljivo oviro na poti večje učinkovitosti zdravstva" (in celotnega javnega sektorja) po oceni Gantarja predstavlja slab, nestimulativen plačni sistem javnih uslužbencev. Minister ob tem za primer zdravstva izpostavlja, da je javni uslužbenec enako plačan, pa če opravi veliko ali zelo malo dela, medtem ko dobi koncesionar plačilo zgolj in samo za tisto, kar opravi.
Glede koncesij Gantar v odstopni izjavi poudarja, da je resda zagovornik javnega zdravstva, vendar meni, da "je bitka mnogih politikov znotraj stranke SD, večine sindikatov, pa številnih civilnih gibanj, ki bi želeli koncesionarje z zakonom onemogočiti, prešla vse razumne meje". Po njegovi oceni prav zaradi tega znotraj sedanje koalicije skupnega jezika o vprašanju koncesij "enostavno ni moč doseči". Sam je prepričan, da si tudi koncesionarji "zaslužijo svoje mesto v slovenskem zdravstvu".
Nadalje opozarja na naraščanje stroškov v zdravstvu ob nujnem varčevanju zaradi gospodarske krize ter vedno bolj prazni zdravstveni blagajni. "Cene zdravstvenih storitev so se v zadnjih štirih letih bistveno znižale in s tem je bilo zdravstvo ob preko 300 milijonov evrov. Tako naprej ne bo šlo," svari Gantar.
Med svoje "neuspehe" uvršča še to, da kolegov v vladi ni uspel prepričati v škodljivost nadaljnjega omejevanja števila zaposlenih v zdravstvu. V zvezi s tem svari, da je "nadaljnje omejevanje števila zaposlenih, predvsem zdravnikov, v zdravstvu dolgoročno škodljivo in da jih ne gre metati v isti koš z ostalimi področji, kjer po številu zaposlenih daleč presegamo EU povprečje". Tako ravnanje Gantar vidi kot zgolj željo, "da se bi lahko nekdo pohvalil, kako učinkovit je pri zniževanju števila javnih uslužbencev - pa naj stane, kolikor hoče".
Opozarja tudi na korupcijo v zdravstvu in težavo ministrstva za zdravje pri omejevanju močnega gradbenega lobija. Ministrstvo po njegovih navedbah nima ne usposobljenega osebja in ne sredstev, da bi se lahko učinkovito borilo proti korupciji, zato je to vprašanje - tako Gantar - prvenstveno v pristojnosti drugih služb in drugega vladnega resorja.
Izpostavlja tudi, da z reformo nima možnosti zagotoviti dodatnih, nujno potrebnih sredstev za zdravstvo. Navaja, da je zdravstvo z dvigom DDV izgubilo 20 milijonov evrov, vsaj pet milijonov evrov še z nepremičninskim davkom, 34 milijonov evrov pa bo izgubila zdravstvena blagajna zaradi poravnave med državo in sindikati javnega sektorja.
Prvi odzivi iz koalicije sicer kažejo, da so koalicijske partnerice presenečene. Predsednika SD in DL Igor Lukšič in Gregor Virant namreč ob prihodu na kolegij pri predsednici vlade z odstopom še nista bila seznanjena.
Gantar je že tretji minister, ki zapušča vlado Alenke Bratušek. Igor Maher je po razkritju, da ima črno gradnjo, odstopil le po nekaj dneh ministrovanja in tako postal minister z najkrajšim stažem. Minuli teden pa je sledil še odstop ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika, ki je odstopil zaradi spornosti državnih subvencij podjetju Emo orodjarna, katerega solastnik je.
Predsednica vlade Alenka Bratušek mora predsednika državnega zbora Janka Vebra o odstopu ministra, kakor to predvideva poslovnik DZ, pisno obvestiti najkasneje v sedmih dneh po prejemu pisne odstopne izjave.
Obvestilo o odstopu se bo uvrstilo na dnevni red seje državnega zbora najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Gantarju bo funkcija prenehala, ko bo državni zbor na seji obveščen o odstopu.
Bratuškova bo morala v desetih dneh po prenehanju funkcije Gantarju predlagati novega ministra ali obvestiti državni zbor, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljala sama oziroma drug minister.
