Po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bil namen pokojninske reforme glede na demografska gibanja prebivalstva predvsem upočasniti trend naraščanja števila novih upokojencev. Stopnja rasti, kot je bila predvidena po prejšnjem pokojninskem zakonu, bi namreč "neizbežno pomenila tudi precejšnje povečanje primanjkljaja v pokojninski blagajni", so poudarili za STA.
Omenjeni cilj je bil po njihovih navedbah "dejansko tudi dosežen, kar je razvidno iz zmanjšanega naraščanja števila novih upokojencev v primerjavi s preteklimi leti". Opozorili pa so tudi na določbo, po kateri se lahko tisti, ki so izpolnjevali upokojitvene pogoje že lani, še vedno upokojijo po starih predpisih. "To pomeni, da se bodo nekateri zavarovanci tudi še v prihodnje lahko upokojevali po milejših pogojih," so navedli.
Predstavnik za stike z javnostjo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Brane Kokot pa je za STA ocenil, da se lansko leto, ko je bilo rekordno povečanje števila starostnih upokojencev, letos ne bo ponovilo. Na veliko upokojevanje v lanskem letu je vplivalo tudi pripravljanje in sprejemanje pokojninske reforme, a ne le to, pravi. "Odločitev za upokojitev je osebna odločitev. Tudi če oseba izpolnjuje upokojitvene pogoje, a se dobro počuti na svojem delovnem mestu, potem si ne želi v pokoj," je poudaril.
"Na odločitev vpliva delovna klima v delovni sredini, pri samostojnih podjetnikih tudi razmere na trgu ... Več dejavnikov je, zaradi katerih se posameznik odloči upokojiti," opozarja.
Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Antonio Spilimbergo je v ponedeljek v Ljubljani dejal, da ima Slovenija še vedno manevrski prostor, med drugim pri nadaljnji reformi pokojninskega sistema. Na ministrstvu za delo pa pravijo, da je leto 2013 namenjeno podrobnejši analizi dejanskih učinkov zadnje reforme. Vlada je že imenovala delovno skupino za spremljanje učinkov sprememb v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so spomnili za STA.
Starostnih upokojencev je bilo januarja 413.869 (januarja lani 394.347), februarja pa se je število povečalo za več kot 1700. Njihovo število je bilo zatem vsak mesec do septembra večje za nekaj sto, septembra pa skoraj za 1300, ko jih je bilo že 419.816. Septembra lani jih je bilo 406.129, decembra lani pa 411.723.
Starostnih, invalidskih, družinskih in vdovskih upokojencev, ki so upokojeni po obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa je bilo januarja letos skupno 598.736 (januarja lani 577.919), septembra pa še 3500 več, in sicer 602.236.
Septembra lani jih je bilo skupno 588.020, decembra lani pa 596.564.
Slovenija
Starostnih upokojencev v septembru skoraj 13.700
Število starostnih upokojencev tudi po uveljavitvi pokojninske reforme narašča iz meseca v mesec, a počasneje kot v minulih letih. Po zadnjih podatkih pokojninskega zavoda, ki so na voljo za september, jih je že skoraj 420.000. To je skoraj 6000 več kot januarja in skoraj 13.700 več kot septembra lani.
