Na srečanju naj bi poskušali priti do načina, po katerem bi rešili vprašanje prenesenih deviznih prihrankov, je še povedala vodja hrvaške diplomacije. Dodala je, da imata Rogić in Arhar nekaj predlogov, na podlagi katerih, bi lahko uredili spor.
"Erjavec je pripravljen, jaz sem pripravljena in upam, da bova našla kakšno rešitev", je dejala Pusićeva.
Odnosi med Hrvaško in Slovenijo so dobri, je ocenila Pusićeva v odgovoru na vprašanje, ali odpoved Erjavčevega prihoda v Dubrovnik napoveduje tudi novo ohladitev odnosov med Ljubljano in Zagrebom, ki naj bi se začela na Blejskem strateškem forumu zaradi različnih tolmačenj vsebine pisma iz Basla.
Banka za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu je namreč znova zavrnila možnost, da bi posredovala pri sporu ter je zgolj ponudila svoje prostore za pogovore o reševanju spora. Pusićeva je potem v Brdu pri Kranju ocenila, da se je Bis razglasila za nepristojno v postopku, Erjavec pa je pismo razumel tako, da se banka ni razglasila za nepristojno.
Hrvaška in Slovenija sta se marca letos v Mokricah dogovorili, da bosta spor glede deviznih prihrankov, ki so bili izplačani in nato preneseni v hrvaški javni dolg, reševali v okviru pogajanj o nasledstvu in ne v sodnih postopkih.
Zagreb se je v marčevskem memorandumu tudi zavezal, da bodo do celovite rešitve vprašanja mirovali vsi sodni postopki, ki so bili s tem v zvezi sproženi pred hrvaškimi sodišči, a so se na hrvaških sodiščih nadaljevali postopki proti LB. Naslednja obravnava v eni izmed tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti slovenskim bankam je 24. oktobra.
Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so znova dejali, da so zavezo iz memoranduma izpolnili, ko so dali navodila bankam, te pa svojim odvetnikom, naj začasno ustavijo postopke glede LB. Pojasnjujejo, da postopki sicer potekajo, ker podobno ni storila slovenska stran. Ljubljana vztraja, da hrvaška vlada umakne tožbe.
