Zadnji popis je bil opravljen leta 1991, ko je v BiH, takrat še eni od republik nekdanje Jugoslavije, živelo 4,4 milijona ljudi. Od tega je bilo 43,7 odstotka Bošnjakov, 31,4 odstotka Srbov in 17,3 odstotka Hrvatov.
Minister za promet in komunikacije BiH Damir Hadžić je ob dejstvu, da je od zadnjega popisa minilo že več kot 20 let, dejal, da je skrajni čas, da ugotovijo dejansko stanje prebivalstva v državi. "Izjemno pomembno je, da po 22 letih zberemo podatke, pomembne za razvoj družbene in gospodarske strategije države," je poudaril.
Priprave na popis so v BiH sprožile glasne polemike, za najbolj sporno pa se je izkazala določitev vprašanja o narodni in verski pripadnosti prebivalcev ter o jeziku, ki ga govorijo. Po številnih razpravah je bil sprejet t. i. odprti model izrekanja o teh vprašanjih.
To pomeni, da bo vsak anketiranec sam določil odgovor in mu ne bo treba izbirati med vnaprej določenimi možnostmi. Takšna rešitev je največ skrbi povzročila v strankah in organizacijah, ki zastopajo Bošnjake. Bojijo se namreč, da bi se znatno število Bošnjakov utegnilo izreči za muslimane, to pa pomeni, da bi bilo njihovo skupno število na koncu manjše, če bi jih beležili pod različnimi oznakami.
Popis, ki bo trajal do 15. oktobra, bo stal dobrih 46 milijonov konvertibilnih mark (23,5 milijona evrov), pri čemer je Evropska unija prispevala 7,5 milijona nepovratnih sredstev.
Slovenija
Prvič bodo popisali prebivalstvo po koncu vojne
V Bosni in Hercegovini se je ob 9. uri začel prvi popis prebivalstva po koncu vojne leta 1995. Trajal bo do 15. oktobra. Prvi rezultati popisa naj bi bili znani 90 dni po njegovem zaključku, kar pomeni januarja prihodnje leto, poroča srbska tiskovna agencija Beta.
Reuters
