Uprava Luke Koper je v pismu, naslovljenem premierki Alenki Bratušek, vladi ter ministrstvu za infrastrukturo in prostor, ob zadnjih ponovno izpostavljenih dvomih glede projekta drugi tir Koper - Divača poudarila, da gre pri projektu za "bistveno infrastrukturno potrebo za nadaljnji razvoj koprskega pristanišča", zato bi morala država po njihovem imeti do tovrstnih strateških projektov "pozitivno, jasno in stabilno stališče, saj gre za dolgoročne in kompleksne infrastrukturne posege, ki ne morejo in ne smejo biti vezani na stališče znotraj mandata ene vlade".
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je v ponedeljek ponovil svoje dvome glede drugega tira ter menil, da bi bilo pametno iskati dodatne alternative ter možnosti za pocenitev projekta. "Do projekta drugega tira, kot je bil načrtovan, sem izredno skeptičen. Prav tako do študij, ki ga upravičujejo," je dejal Omerzel in napovedal, da bo dokončna odločitev padla v roku enega meseca. Čeprav ga študije, ki jih ima na mizi, niso prepričale, da je investicija upravičena, pa odločitev, da je ne bo, še ni padla.
Kot izpostavljajo v Luki, pa negotovost in "preuranjene skeptične izjave predstavnikov politike sprožajo dvome pri tujih poslovnih partnerjih". Opozarjajo namreč, da pri drugem tiru ne gre samo za "osrednjo priložnost slovenskega gospodarstva", pač pa tudi za "mednarodno kredibilnost Slovenije, saj že predolgo obljubljamo povečane zmogljivosti, od katerih so odvisne tudi sosednje države".
Od celotnega pretovora koprskega pristanišča je le 30 odstotkov prometa vezanega na domači trg, 70 odstotkov prometa pa gre za zaledna tržišča tujih držav. Luka si rast pretovora obeta ravno na tujih tržiščih srednje in vzhodne Evrope, za katere pa se bori tudi konkurenca, "ki resno in pospešeno načrtuje pomembne nadgradnje pristaniške infrastrukture in njihove povezave z zaledjem".
Zaradi vsega naštetega, poudarjajo v Luki Koper, "ustavitev takšnih projektov, ki predstavljajo podporo razvojnim potencialom države in obeta gospodarsko rast dejavnosti s pomembnimi multiplikativnimi učinki, ni smiselno".
Tudi sami sicer podpirajo iskanje čim racionalnejše rešitev, sami pa kot edino alternativo za nadaljnjo načrtovano rast pretovora v koprskem pristanišču vidijo železniško povezavo med Koprom in Trst, pri čemer pa bi veljalo proučiti tudi morebitna poslovna in operativna tveganja, dodajajo v Luki.
