Predstavniki osmih sindikalnih central so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi predlaganih ukrepov, združenih v dokumentu Nova pogodba med delom in kapitalom za izhod iz krize, pojasnili, da z njimi odgovarjajo na to, kar se dogaja v državi.
Gre za kritiko ukrepov, ki so bili oblikovani po diktatu nekaterih evropskih institucij oz. kapitala, je uvodoma pojasnil predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Znova je ponovil, da je politika ekstremnega varčevanja, ki jo vodi vlada, pot v revščino. Zamenjati bi jo morali s potjo, ki bo osredotočena na gospodarsko rast, je poudaril.
V tem trenutku smo pred strateško dilemo, pred ključnim vprašanjem prihodnosti, to je, v kakšni družbi želimo živeti, pa je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Ob tem je izrazil bojazen, da je vlada le še "upravnik kolonije", ki mora izvrševati ukaze "centralne oblasti", to je Bruslja.
Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je na tem mestu spomnil, da pri sprejemanju centralnih odločitev EU sodeluje tudi vsakokratni slovenski premier. Tukaj, "kjer ni muh", smo sicer po njegovih besedah zaradi "čudnih poti" privatizacije, korupcije in "več kot zanimivega" kadrovanja.
Med predlaganimi ukrepi sindikalnih central je kar nekaj takih, ki rešujejo vzroke problemov, ne pa le posledic, je ocenil Franc Zupanc iz sindikalne centrale Solidarnost. Zdi se mu namreč, da se v Sloveniji ukvarjamo samo še s posledicami.
Ukrepi sicer temeljijo na podpisanih izhodiščih za socialni sporazum 2012-2016. Kot je povedal predsednik Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost Drago Lombar, je njihov namen tudi znova zagnati socialni dialog, ki da je povsem zastal.
A dokument hkrati predstavlja tudi zadnjo ponujeno roko vladi, ga je dopolnil predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber. Sindikati so v preteklem obdobju po njegovih besedah vedno delovali konstruktivno. Sprejeli so reformi pokojninskega sistema in trga dela ter se odpovedali delu prejemkov, v zameno za to pa so dobili le višji DDV, višjo dohodnino, omejitve referendumske zakonodaje, fiskalno pravilo in tako naprej.
Če bo vlada predloge ignorirala, bodo konflikti še večji, je opozoril predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Dodal je, da od svojih osnovnih stališč ne bodo odstopili, so pa pripravljeni na dialog, da se zagotovi družbo, ki bo boljša od današnje.
Sindikalisti so pojasnili, da njihov namen ni postavljanje ultimatov in da vlade ne morejo prisiliti, da dela pametno, temveč ji lahko pokažejo le meje, do kam so pripravljeni iti. Če jih ne bo upoštevala, pa se ve, kaj lahko naredijo in bodo to tudi naredili, so dodali.
Sicer pa pričakujejo, da se bodo v naslednjih dneh ob "odsotnosti žarometov" dobili s predsednico vlade Alenko Bratušek in predstavniki delodajalcev.
Med bolj odmevnimi predlogi sindikatov, katerih cilj je prehod od varčevanja k trajnostnemu razvoju in blaginji, so uvedba davčnih blagajn, kadrovska okrepitev davčnega nadzora, uvedba skupnih javnih naročil za ves sektor država, uvedba davka na finančne transakcije, zvišanje stopnje davka na dohodek pravnih oseb na 20 odstotkov, znižanje števila občin in oblikovanje pokrajin ter olajšanje in pospešitev črpanja evropskih sredstev.
Slovenija
''Politika ekstremnega varčevanja je pot v revščino''
Nabor 55 ukrepov za izhod iz krize, pod katerim je podpisanih osem sindikalnih central, temelji na izhodiščih za socialni sporazum 2012-2016, ki so jih podpisali tudi delojemalci in vlada. Dokument poskuša obuditi tudi socialni dialog, če ga bo vlada ignorirala, pa se ve, kaj se lahko zgodi in se tudi bo, so danes v Ljubljani dejali sindikalisti.
Mediaspeed
