Župan prestolnice je še enkrat poudaril, da je bil predpogoj za organizacijo EP izgradnja Stožic in brez tega prvenstva ne bi bilo. Prav tako je poudaril, da je košarkarska zveza ob kandidaturi dobila vso podporo občine. Ob tem je izpostavil tudi evropsko prvenstvo v rokometu leta 2004, ki ga je Janković takrat vodil v vlogi predsednika rokometne zveze. RZS je morala takrat za uporabo dvorane Tivoli plačati 62.000 nekdanjih nemških mark, mesta pa niso plačevala kotizacije. Kot pravi, si Ljubljana evropsko prvenstvo močno želi, a se mora mesto obnašati tudi gospodarno.
Zaplet o plačilu kotizacij občin prirediteljic je starejše narave in izvira še iz prvotnega obdobja, ko so bili kandidati za turnirje na EP Jesenice, Novo mesto, Ptuj, Ljubljana in Koper. Občine so se takrat obvezale, da bodo plačale približno po 600.000 evrov prirediteljem eurobasketa.
Kasneje sta se iz projekta umaknili občini Ptuj in Novo mesto, vskočilo je Celje, ki pa ni pripravljeno plačati kotizacije, češ da ne potrebuje evropskih sredstev za obnovo športne infrasturkture; nato je dobilo predtekmovalni del s slovensko skupino. Plačniki so tako ostali Jesenice, Ljubljana in Koper, na enem od sestankov pa je bil pozneje dosežen dogovor, da naj bi te tri občine prevzele tudi kotizacijo za celjski del tekmovanja.
"Ko sta odpadla Ptuj in Novo mesto, se je začelo panično iskanje nadomestnih dvoran. Kolega Boris Popovič je poklical Bojana Šrota in ta mu je zagotovil, da gre Celje v projekt pod pogojem, da ne plača nič. Ljubljana je ponudila Halo Tivoli in se strinjala, da se celjski del razdeli na štiri dele po 150.000 evrov," je natančneje razlagal Janković in dodal, da bi pri tem delež Ljubljane znašal 300.000 evrov.
Kot je pojasnil Janković, je pozneje sledila vrsta sestankov, tudi pri nekdanjem ministru za šport Žigi Turku, in takrat so si župani želeli, da bi za vsako od dvoran dobili po dva milijona evropskih sredstev za prenovo in da bi vsako mesto plačalo svoj del prirediteljem. A delitev teh sredstev je bila možna le na podlagi dokumentacije. Župani so se takrat strinjali, da bodo tisti, ki bodo dobili več sredstev, tudi plačali več. "Jeseniški župan je bil takrat zaradi bolniške odsoten, nadomeščala pa ga je podžupanja," je še dejal Janković.
"Ljubljana bo svoj del plačala v skladu s tem dogovorom," še pravi Janković in vztraja, da je ta delež glede na delitev evropskih sredstev 576.833,11 evra, Jesenice naj bi plačale 1,5 milijona evrov, Kopr pa pol manj od Gorenjcev. Župan je ob tem dodal, da so KZS 28. junija na sestanku povprašali, koliko se z izplačilom mudi, saj je bila za 8. julij predvidena zadnja seja mestnega sveta pred počitnicami. Ker realizacija ni bila tako nujna, bo mesto aneks k pogodbi podpisalo sredi septembra po prvi jesenski seji mestnega sveta.
A razlike o dogovorih na sestankih so med župani očitno zelo velike. Jeseniški župan Mencinger vztraja pri drugačnih dogovorih. "Ta računica, da bi Jesenice od treh milijonov evrov kotizacije plačale 1,5 milijona, absolutno ne pride v poštev. Tega tudi pod razno ne bom podpisal in raje ponudim svoj odstop," je že v ponedeljek za oddajo Svet na Kanalu A dejal Mencinger.
"Mi imamo podpisano pogodbo za 600.000 evrov kotizacije. Tretjino smo poravnali lani, tretjina je na vrsti letos in še 200.000 evrov v letu 2014. Strinjali smo se tudi, da bi prevzeli 200.000 evrov celjske kotizacije, a to v pogodbi še ni podpisano, seveda pa moram na Jesenicah pred podpisom dobiti še ustrezno podporo v občinskem svetu," pa je danes za STA pojasnil jeseniški župan, ki poudarja, da občina več od dogovorjenega ne bo plačala.
Slednji je bil v torek dobre volje tudi zaradi vnovičnega poskusa, da se na Jesenicah končno spet obudi hokej. "Vse čestitke hokejski zvezi, da je vstopila v to. Realno sem optimist, kar se je zgodilo, je bilo pričakovano, saj so bila takrat pričakovanja in delo nerealna. Zdaj je čas za novo zgodbo, saj smo dobili eno najlepših dvoran v tem delu Evrope."
