Ko je februarja 2010 po spletu zaokrožila fotografija mrtvega zdravnika, je takratni komandir Policijske postaje Ljubljana Vič, Franc Marolt, od nadrejenih dobil ukaz, naj razišče, ali je kdo od viških policistov, ki so bili na Oražnovi najprej, fotograf z visokimi etičnimi standardi, ki ga specializirani oddelek vrhovnega državnega tožilstva do danes ni našel.
Marolt je policistki Vanji W. brez pisne privolitve ali odredbe pristojnega sodišča ukazal, naj mu izroči telefon, kar je tudi storila, pri tem pa je komandir prekoračil svoja pooblastila in kršil policistkino pravico do zasebnosti. Zaradi neupravičene osebne preiskave je bil julija predlani na ljubljanskem okrajnem sodišču obsojen na pogojno kazen, in sicer štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let, sodba pa je lani jeseni postala pravnomočna.
Marolt, danes zaposlen v sektorju prometne policije na Generalni policijski upravi, je odločitev poskušal izpodbijati pred vrhovnim sodiščem, z izrednim pravnim sredstvom, zahtevo za varstvo zakonitosti. A so se tudi vrhovni sodniki strinjali, da Maroltu ni bila kršena pravica do obrambe in da sodišči prve in druge stopnje nista kršili ustavnih določil o enakem varstvu pravic in pravnih jamstev v kazenskem postopku.
Obdolženi se je med sodnim postopkom zagovarjal, da je s podrejenimi opravil zgolj razgovore, in zanikal, da bi policistki brskal po telefonu, češ da mu je prostovoljno izročila telefon. Pojasnjeval je, da se je ujel v spletko, Vanja W. pa naj bi bila zgolj orodje v rokah zarotnikov, predvsem njegovega takratnega pomočnika Dejana M. in policistke Sanje R., ki sta menda precej tesno prijateljevala na delovnem mestu. Marolt naj bi se Dejanu zameril, ko je temu poskušal narediti konec.
