V prvem delu obiska se je udeležil neuradnega srečanja voditeljev Procesa Brdo – ob voditeljih Slovenije in Hrvaške, ki sta pobudnici procesa, še predsedniki Albanije, Makedonija, Kosova, Srbije in Bosne in Hercegovine. Srečanje je imelo tudi veliko mednarodno razsežnost, saj ga je spremljalo več kot 120 novinarjev ter fotoreporterjev, samo iz Francije jih je prišlo več kot 20, kar kaže na velikost in pomembnost dogodka, ki smo mu bili priča včeraj. Hollandova prisotnost je dala Procesu Brdo še poseben pomen v luči približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji, za kar si še posebej zavzeto prizadeva Slovenija.
Na novinarski konferenci ob koncu neuradnega srečanja je Holland dejal, da je »Proces Brdo sporočilo upanja za narode Zahodnega Balkana in da si bo Francija še naprej aktivno prizadevala za vključevanje teh držav v evropsko družino«. Po srečanju na gradu Brdo se je začel uradni obisk Hollanda v Sloveniji. Na Kongresnem trgu ga je z vojaškimi častmi sprejel slovenski predsednik Borut Pahor, pozneje pa se je srečal še z ostalim državniškim vrhom, predsednico vlade Alenko Bratušek in predsednikom državnega zbora Jankom Vebrom.
Pozneje se je udeležil še sprejema na univerzi, kjer se je srečal s skupino slovenskih študentov, s katerimi je razpravljal o problematiki zaposlovanja mladih diplomantov, ki je pereč problem za Slovenijo in Francijo, tako kakor za celotno Evropsko unijo. Namen obiska je bil poglabljanje strateškega partnerstva med država, ki sta ga marca 2011 v Parizu podpisala tedanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy in slovenski predsednik vlade Pahor. Poudarek včerajšnjih pogovorov med gostom in njegovimi gostitelji je bil predvsem reševanje gospodarske in finančne krize ter poglobitev gospodarskega sodelovanja med država.
Namen včerajšnjega obiska pa ni samo vljudnostnega značaja, kakor se nam zdi na prvi pogled, ampak se v ozadju skriva želja po slovenski državni srebrnini. Francija, drugo največje evropsko gospodarstvo v območju evra, s 66 milijoni prebivalcev sodi med pet ključnih trgovinskih partneric Slovenije. Leta 2012 je blagovna menjava med državama znašala 2,1 milijarde evrov in se je v primerjavi z letom 2011 zmanjšala za več kot 10 odstotnih točk. S tega vidika je bil včerajšnji obisk Hollanda še kako pomemben, saj bi lahko pomenil začetek aktivnega vključevanja Francije v napovedano privatizacijo slovenskih državnih podjetij. Že v preteklosti so že večkrat poudarili zanimanje za energetska podjetja, še posebej jim je zanimiv Petrol, bančni in živilsko-predelovalni sektor.
V Sloveniji je že sedaj prisotnih več francoskih podjetij, kot kažejo zadnji dogodki, pa bi se lahko nabor francoskih podjetij na slovenskem trgu še povečal. Kakor Slovenija, se tudi Francija v zadnjih letih sooča z hudo gospodarsko krizo. Francija se za razliko od Slovenija ni odločila za prekomerno višanje davkov, kateremu smo priča pri nas, temveč se je odločila milejšo obliko rezanja proračunskih izdatkov in davčnih olajšav za spodbujanje tujih investicij, s čimer so že dosegli želeni rezultat. Gospodarstvo je v zadnjem četrtletju izšlo iz recesije in tudi za nadaljnje obdobje se kaže pozitivna gospodarska aktivnost.
